SHKARIKJ, Svetomir (Dojran, 1. I 1941) – pravnik, univ. profesor. Osnovno obrazovanie zavrshil vo Dojran i Gevgelija, a gimnazija vo Strumica (1960). Bil pobednik na prvite dva natprevara vo oratorstvo na Skopskiot univerzitet (1961 i 1962), uchesnik na chetiri mladinski rabotni akcii na avtopatot „Bratstvo i edinstvo“ (1958, 1959, 1962 i 1963) i na studentskata rabotna akcija za raschistuvanje na urnatinite od zemjotresot vo Skopje (1963). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Aktivno uchestvuval vo studentskite protesti na Belgradskiot univerzitet (1968). Magistriral (1972) i doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad na tema „Smislata i znachenjeto na delegatstvoto vo opshtestveno-politichkiot sistem na Jugoslavija“ (1978). Bil izbiran za asistent (1969), za docent (1978), za vonreden (1983) i za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1988) po Ustavno pravo i politichki sistem. Na fakultetot bil osnovach na nauchnite disciplini: Sporedbeno ustavno pravo (1993), Ustavno pravo na Evropa (2005), Politichki teorii i Teorii za mirot i konfliktite. Imal studiski prestoj vo Grenobl (1971–1972), vo Saporo i Tokio (1996). Bil direktor na Institutot za socioloshki i politichko-pravni istrazhuvanja vo Skopje (1978–1982), chlen na Evropskiot komitet za pravna sorabotka na Sovetot na Evropa (1998 –2003), sudija na Evropskiot gragjanski sud vo Berlin za utvrduvanje na odgovornosta na germanskite pratenici i politichari za bombardiranjeto na SR Jugoslavija (1999–2000) i viziting profesor na Pravniot fakultet na Univerzitetot „Monteskje“ vo Bordo, Francija (2002). Uchestvuval na kongresite na Megjunarodnoto zdruzhenie za ustavno pravo (1983, 1995, 2007), na Megjunarodnoto zdruzhenie za politichki nauki (1978 i 1982), na Megjunarodnoto zdruzhenie za istrazhuvanje na mirot (1996, 1998, 2000 i 2002) i na Svetskiot javen forum – Dijalog na civilizaciite (2005 i 2007), kako i na pogolem broj megjunarodni nauchni konferencii i simpoziumi na triesetina univerziteti od site kontinenti. Podnesenite trudovi gi objavil vo knigata „Makedonija na site kontinenti: mir, demokratija i geopolitika“ (Skopje, 2000). Objavil nad 150 statii od oblasta na ustavnoto pravo, politichkite nauki i mirovnite studii, od koi pogolemiot broj na francuski, angliski, ruski i japonski jazik. Sega e pretsedatel na Zdruzhenieto za ustavno pravo na Makedonija (1994-), ekspert na OON za izbori (1998-), profesor po ustavno pravo na Pravniot fakultet na Univerzitetot „Goce Delchev“ vo SHtip (2008-), sovetnik na Pretsedatelot na RM (od 2009). BIB.: Ustavno pravo na SFRJ, I–Ⅱ, Skopje, 1986 i 1987; Ustavno pravo, I–Ⅱ, Skopje, 1991 i 1992; Ustavno pravo, I–Ⅱ, Skopje, 1994 i 1995; Pravoto, silata i mirot – Makedonija i Kosovo, Skopje, 2002; Lanj, Force and Peace – Macedonia and Kosovo, Skopje, 2002; Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004; Democratic Elections in Macedonia 1990-2002, Berlin, 2005; Ustavno pravo, Skopje, 2006; Makedonskata liga i Ustavot za drzhavno ureduvanje na Makedonija 1880, Skopje, 1985 (koavtor so S. Dimevski, V. Popovski i M. Apostolski); Mirot i ustavite, Skopje, 1997 (koavtor so Tadakazu Fukase); Makedoniя putÍ k samostoяtelÏnosti, Moskva, 1997 (zaedno so A. V. Karasev, V. I. Kosik, B. Ristovski i E. Gusakova); Politichki teorii – antika, Skopje, 2006 (koavtor so GJorge Ivanov); Ustavno pravo, Skopje, 2007 (koavtor so G. Siljanovska–Davkova); Ustavno pravo, Skopje, 2009 (koavtor so G. Siljanovska–Davkova); Teorii za mirot i konfliktite, Skopje, 2007 (redaktor); Sporot za imeto megju Grcija i Makedonija – Studentski proekt, Skopje, 2008 (rakovoditel i redaktor zaedno so D. Apasiev i V. Patchev). S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ШКАРИЌ, Светомир