SHTIP – grad vo istochniot del na RM so 43.652 zh. (2002). Se prostira na ridest teren pomegju r. Bregalnica i povremeniot vodotek Otinja, na nadmorska visochina pomegju 260 i 320 m. Zafakja povrshina od 2.080 ha. So magistralniot pat M–5 na zapad e povrzan so Veles, a na istok so Kochani i Delchevo, a so M–6 na jugoistok so Radovish i Strumica. SHtip e zheleznichka stanica na zheleznichkata linija Veles–Kochani. Ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 12,8°C i prosechna godishna kolichina na vrnezhi od 482 mm. Pogled na gradot SHtip od Hisarot Se smeta za eden od najstarite gradovi vo Makedonija. Toj e formiran na mestoto na drevniot rimski grad Astibus, koj vo vremeto na Vizantija se spomnuva pod imeto Stipeon, po koe SHtip go dobil i deneshnoto ime. Kako grad tvrdina pod imeto SHtip se naogjal vo sostavot na makedonskata drzhava na carot Samuil. Turcite go osvoile vo 1395 g. Vo vremeto na nivnoto vladeenje pretstavuva vazhna naselba na Serskiot pat, a vo ⅩⅤⅠ i ⅩⅤⅠⅠ v. bil vladichko sedishte. Poznatiot turski patopisec Evlija CHelebija za SHtip naveduva deka imal 2.240 kukji, 450 dukjani, golem bezisten, karvan saraj, 27 djamii i 7 ana, dodeka pak francuskiot konzul Bozhur zabelezhil deka vo 1800 g. gradot ima 3.000–4.000 zh. Vo ⅩⅠⅩ v., posebno vo negovata vtora polovina, gradot stopanski i populaciski dosta zajaknal i vo 1900 g. vo nego zhiveele 20.900 zh. Vo vremeto na Balkanskite i Prvata svetska vojna SHtip se naogjal vo zonata na voenite operacii, koi, zaedno so iseluvanjeto na Turcite, negativno se odrazile vrz razvojot na gradot, taka shto vo 1931 g. naselenieto se namalilo na 11.859 zh. Vo periodot megju dvete svetski vojni gradot vrshel uloga na administrativen centar za Istochna Makedonija. I denes pretstavuva glaven krstopat i najgolem grad i industriski centar vo ovoj del na Republikata. Naselenieto go sochinuvaat glavno Makedonci (39.323 zh.), a od malcinstvata najbrojni se Romite (2.184), potoa sledat Vlasite (1.727), pa Turcite (877) i Srbite (272). SHtip e sedishte na opshtina shto zafakja povrshina od 58.324 ha, ima 44 naseleni mesta so 47.796 zh. Od industriskite granki vo gradot se najzastapeni tekstilnata i industrijata za obuvki, metalnata i elektroindustrijata. Vo SHtip ima gimnazija i tri sredni struchni uchilishta, Rudarski i Pedagoshki fakultet, a se ochekuva otvoranje i na drugi fakulteti na noviot Univerzitet „Goce Delchev“. Isto taka, ima muzej, Zavod za zashtita na spomenici na kulturata, Istoriski arhiv, zdravstven dom, a od kulturno-istoriskite spomenici: tvrdinata Isar so Memorijalen spomenik na Revolucijata, bezisten so umetnichka galerija, i crkvite „Sv. Arhangel“, „Sv. Spas“, „Sv. Jovan“ i „Sv. Bogorodica“, i djamijata Husamedin-pashina. LIT.: Blaga Aleksova i dr., SHtip niz vekovite, kn. prva i vtora, SHtip, 1986; Po-pis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. DJ, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ШТИП