MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija, konstituirana po zadushuvanjeto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. Kon krajot na 1879 g. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvanje na Makedonija. Koga vo Carigrad zapochnuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija, ohrigjanecot Vasil Dijamandiev i veleshanecot Georgi A. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet chlena, organizirana po ugled na Irskata liga. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Knezhevstvo Bugarija masovno kje se vkluchi vo Makedonskata liga „Pirin Planina“ i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiranjeto Privremena uprava na Makedonija kje pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. Preku ruskiot diplomat M. A. Hitrovo, Ligata podne-M. A. Hitrovo, ruski konzul vo Bitola suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija, kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite baranja. Ligata imala „Instrukcija“ (namesto ustav), vo koja se opredeluva: „Sekoj Makedonec shto zhivee vo Knezhevstvoto Bugarija treba da se smeta za chlen-sozakletnik i chlen-pomagach i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga“. Megju zadachite bilo i sozdavanjeto Organski ustav na Makedonija. Ligata, po ugled na belgiskiot ustav, podgotvila „Ustav za idnoto drzhavno ureduvanje na Makedonija“, kako i dve opshirni voeni instrukcii „za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata drzhava Makedonija“. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zadachi: „Tolkuvajkji go stremezhot i zhelbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata shto so vekovi go nosi imeto Makedonija, a so cel ednash za sekogash da se onevozmozhat spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvanje od strana na balkanskite drzhavi, imajkji go predvid chl. 23 od Berlinskiot dogovor za davanje avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija, Makedonskata liga, edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija, go podgotvi ovoj Ustav za idnoto drzhavno ureduvanje na Makedonija“ (1880). So chl. 100 Ligata se zadolzhuva Ustavot „da go dostavi do Visokata porta, do pretstavnicite na evropskite golemi sili, do sosednite balkanski knezhevstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvanje vo zhivot“, a so chl. 103 se odreduva „da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Tekje za usoglasuvanje i negovo prifakjanje“. Na 23 juni 1880 g., so potpisot na vojvodite od Pirin Planina, Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvanje na chl. 23. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamoshnata osloboditelna borba vo Makedonija. LIT.: Slavko Dimevski, Vlado Popovski, Svetomir shkarikj, Mihajlo Apostolski, Makedonskata liga i Ustavot za drzhavno ureduvanje na Makedonija od 1880, Skopje, 1985; Blazhe Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 58–71. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНСКАТА ЛИГА