GEVGELIJA – grad vo Gevgelisko-valandovskata kotlina: 15.685 zh. (2002 g.). Se prostira od desnata strana na r. Vardar i makedonsko-grchkata granica vo ramnicharskiot del na istoimenata kotlina. Neposredno pokraj gradot od istochnata strana pominuva evropskiot pat E–75. Vo ist pravec vodi i zheleznichkata linija. Gradot lezhi na nadmorska visochina od 60 m i zafakja povrshina od 705 ha. Ima promeneta sredozemnomorska klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 14,2oS. Glaven hidrografski objekt vo gradot e Konjska Reka koja teche niz negoviot sredishten del, a od istochnata strana pominuva rekata Vardar. Na 4 km od gradot vo s. Negorci se naogja Negorska Banja. Deneshniot grad se razvil od mala naselba vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. Vo 1863 g. vo naselbata imalo samo okolu 60 kukji. Imeto doagja od zborot dzevgar – dva vola ili zevgelija – oranica. Nejziniot brz razvoj zapochnuva po izgradbata na zheleznichkata pruga Solun – Skopje vo 1873 g. Vo 1886 g. stanuva kaza i e proglasena za grad. Vo 1894 g. vo G. e izgradena edna od prvite tekstilni fabriki vo Makedonija, fabrika za svila poznata pod imeto „Filatura”. Raspolagala so 60 legeni za tochenje svila i so dva kazana za kozhurci, a vo nea rabotele 180 rabotnici. Svilarstvoto bilo glavno zanimanje na naselenieto. Kon krajot na ⅩⅠⅩ v. G. imala okolu 4.400 zh. od koi 3.000 zh. bile Makedonci, 1.200 Turci i CHerkezi i malku Vlasi i Evrei. Za vreme na Prvata svetska vojna zaradi Gevgelija voenite pustoshenja, a i vo periodot megju dvete svetski vojni kako pogranichno mesto, stopanstvoto vo gradot opadnalo i naselenieto se namalilo. Vo 1921 g. vo G. zhiveele samo 2.878 zh. Pozabrzan razvoj gradot dozhivuva od 1948 g. pa navamu. Vo 2002 g. G. ima 15.685 zh. Od niv 15.060 zh. ili 96% se Makedonci. Megju malcinstvata najzastapeni so 292 zh. ili 1,9% se Srbite, potoa sleduvaat Vlasite (201 zh. ili 1,3%), Turcite (28 zh.) i Romite (12 zh.). G. e sedishte na opshtina koja zafakja povrshina od 48.343 ha, ima 17 naseleni mesta so 22.988 zh. Izgradenite hidrosistemi ovozmozhile ekspanziven razvoj na gradinarstvoto i lozarstvoto. Od industriskite objekti vo G. postoi fabrika za konzerviranje so ladilnik „Zora”, povekje mali konfekciski fabriki, fabrika za visokofrekventna keramika, vinarska vizba so kapacitet za prerabotka na 8.000 toni grozje, zhivinarska farma i drugi pomali industriski kapaciteti. Vo gradot ima gimnazija, rabotnichki univerzitet, naroden muzej so etnoloshki, istoriski i arheoloshki oddel. Vo neposredna blizina na G. od levata strana na Vardar, na Vardarski Rid e otkriena stara makedonska naselba, koja postoela pred, vo vremeto i po vladeenjeto na Aleksandar Makedonski. LIT.: Mitko Panov, Geografija na SR Makedonija, prirodni i sociogeografski karakteristiki, kn. I, Skopje, 1976; Po-pis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002 – kn. Ⅹ, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ГЕВГЕЛИЈА