REPUBLIKA MAKEDONIJA. Vo noemvri 1943 g. na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, vo Jajce, makedonskiot narod prvpat vo svojata sovremena istorija bil priznat kako posebna drzhavnosna nacija i Makedonija, kako posebna Makedonija vo granicite na Evropa federalna edinica, vleguva vo sostavot na Demokratska Federativna Jugoslavija. Na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Ⅷ 1944), Vardarskiot del na Makedonija e proglasen za Republika i taa stanuva ramnopravna federalna republika vo sostavot na Jugoslavija pod imeto Demokratska Federalna Makedonija. Prezidiumot na Narodnoto sobranie ja preimenuva vo Narodna Republika Makedonija (1946), a od 1965 do 1991 g. taa go nosi imeto Socijalistichka Republika Makedonija. Vo 1991 g. so referendum se proglasuva za samostojna drzhava pod imeto Republika Makedonija, koja vo 1993 g. e priznata kako 181va drzhava chlenka na Obedinetite nacii. Geografska polozhba. RM e juzhnoevropska drzhava. Smestena e vo centralniot del na Balkanskiot Poluostrov i pretstavuva karakteristichna balkanska zemja. Megjutoa, celata nejzina teritorija e svrtena i gravitira kon mediteranskiot basen. Vakvata juzhnoevropska, centralnobalkanska i mediteranska polozhba $ ovozmozhuva znachitelni prednosti i povolnosti. Mediteranskata komponenta ima naglaseno vlijanie ne samo vrz prirodnite karakteristiki na Makedonija, tuku i vrz nejzinite civilizaciski tekovi. Taka, toa vlijanie osobe-Josip Broz Tito go chita referatot na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (1943)Odlukata za federativnoto ureduvanje na Jugoslavija donesena na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29. Ⅺ 1943) no se manifestira preku klimata, potoa preku rastitelniot i zhivotinskiot svet, agrarnoto proizvodstvo, tipot na naselbite i kukjite, pa i preku nachinot na zhiveenje na lugjeto. Teritorijalno, RM se naogja megju 40º 51’ 16“ i 42º 22’ 21“ severna geografska shirina i 20º 27’ 32“ i 23º 02’ 12“ istochna geografska dolzhina. Geografskata shirinska razlika iznesuva 1º 31’ 05“, a geografskata dolzhinska razlika 2º 34’ 40“. Vo poslednite godini za Makedonija, pokraj terminot juzhnoevropska, se upotrebuva i terminot jugoistochnoevropska drzhava, zapadnobalkanska drzhava i sl. Na toj nachin, osven mediteranskata, drzhavata znachitelno ja zajaknuva i kontinentalnata dimenzija na svojata polozhba. Povolnata geoprometna polozhba na RM i pokraj opredeleni ogranichuvanja, ovozmozhuva sozdavanje na infrastrukturni sistemi, osobeno izgradba na kvalitetni soobrakjajnici, koi ja povrzuvaat celata nejzina teritorija so nadvoreshnoto opkruzhuvanje. Granici i golemina. RM kako samostojna drzhava na sever se granichi so R Srbija i Kosovo, na istok so R Bugarija, na jug so R Grcija i na zapad so R Albanija. Vkupnata dolzhina na chetirite granici iznesuva 850 km. Dolzhinata na suvozemnata granica iznesuva 786 km, a na vodenata 64 km. Granicite, osven severnata, se povlecheni glavno so Bukureshkiot miroven dogovor (1913). Zapadnata granica kon Albanija se protega vo pravecot sever – jug vo dolzhina od 191 km. Zapochnuva na planinata Korab kaj mestoto sherupa na kota 2.092 m, vodi po srtovite na Korab, Deshat i Krchin, od kade shto se spushta kaj s. Spas vo Debarskata Kotlina i izleguva na r. Crni Drim. Odovde se iskachuva na planinata Jablanica, vodi po nejzinite najvisoki delovi i preku preslapot kjafa San juzhno od s. Radolishte izleguva na bregot na Ohridskoto Ezero. Ottuka go seche Ohridskoto Ezero i zapadno od manastirot „Sv. Naum“ svrtuva kon istok i preku juzhniot del na planinata Galichica se spushta kaj s. Konjsko vo Prespanskoto Ezero, vo koe zavrshuva juzhno od ostrovot Golem Grad. Makedonsko-albanskata granica vo pogolem del e prirodna, no, vo pogled na naselenieto, taa ne e etnichka, bidejkji od dvete strani zhivee meshano naselenie Makedonci i Albanci. Granichni premini: Blato, kjafasan, Sveti Naum i Stenje. Makedonsko-grchkata granica e dolga 262 km. Na zapad zapochnuva Granichniot premin kjafasan kon R Albanija Granichniot premin Bogorodica kon R Grcija Granichniot premin Deve Bair kon R Bugarija Granichniot premin Tabanovce kon R Srbija Granichniot premin Jazhince kon R Kosovo juzhno od ostrovot Golem Grad na Prespanskoto Ezero, potoa vodi preku juzhniot del na planinata Baba, od kade shto, megju selata Dragosh i Opshirina, se spushta vo Pelagonija. Vo nea pominuva megju Bitolsko i Lerinsko Pole i se iskachuva na planinata Nidje. Potoa vodi po najvisokite delovi na Nidje, Kozjak i Kozhuf, od kade shto se spushta juzhno od Gevgelija vo Gevgeliskata Kotlina, sechejkji ja rekata Vardar, se iskachuva na niskata planina Kara Balija od kade shto se spushta na juzhniot breg na Dojranskoto Ezero. Odovde granicata svrtuva kon sever, se iskachuva na Kalar CHeshme Tepe na planinata Belasica. Potoa se nasochuva kon istok i vodi po srtot na ovaa planina, kade shto zavrshuva na kota 1.180 m. Taa ne e prirodna, a ne e ni etnichka, bidejkji od drugata nejzina strana vo Egejskiot del na Makedonija zhivee makedonsko naselenie. Granichni premini: Medjitlija, Gevgelija, Bogorodica i Star Dojran. Makedonsko-bugarskata granica e dolga 165 km. Od Belasica, taa najprvo se spushta vo Kljuchkata Klisura, kade shto ja seche rekata Strumica, potoa vodi preku Ograzhden, Maleshevskite Planini, planinite Vlaina i Kadiica, se spushta na preminite Obel i Crn Kamen, od kade shto se iskachuva po biloto na planinata Osogovo do nejziniot najvisok vrv Ruen (2.252 m). Od nego, preku preminot Deve Bair, prodolzhuva kon sever do vrvot Kopriva, kade shto zavrshuva istochnata granica. Od prirodno-geografski aspekt, granicata kon Bugarija celosno e planinska. Taa ne e etnichka, bi-dejkji od obete nejzini strani zhivee makedonsko naselenie. Granichni premini: Novo Selo, Delchevo i Deve Bair. Severnata granica, kon Republika Srbija i Republika Kosovo, e dolga 232 km. Zapochnuva kaj vrvot Kopriva (1.315 m) i prodolzhuva na zapad po vozvishenieto na planinite: Bilino, German i Kozjak, se spushta kaj manastirot „Sv. Prohor Pchinjski“ vo dolinata na r. Pchinja. Ottuka pominuva preku sredishniot del na planinata Ru-en i se spushta na Kumanovskopreshevskiot prevoj. Potoa prodolzhuva kon Skopska Crna Gora, iskachuvajkji se vo pochetokot na Ezerska Planina, kade shto od Crni Vrv (1.233 m) zapochnuva granicata kon Republika Kosovo, koja preku Kopiljacha (1.490 m) se spushta vo Kachanichkata Klisura. Vo nea ja pominuva r. Lepenec, pravi eden lak kon Makedonija i megju selata Grachane i Krivenik se nasochuva na sever, s“ do vrvot LJuboten (2.499 m) na shar Planina. Potoa, se orientira kon zapad i vodi po najvisokite delovi na shar Planina, s“ do planinata Korab. Ovaa granica vo osnova e prirodna i vo najgolem del e etnichka, so iskluchok na delnicata vo oblasta Gora, vo koja zhiveat Goranite, chij majchin jazik e makedonskiot. Granichni premini: Jazhince, Volkovo, Blace, Tabanovce, Sopot i Pelince. Vo ramkite na navedenite granici RM zafakja povrshina od 25.713 km². Spagja vo grupata mali drzhavi. Vo pravecot istok–zapad najgolemoto rastojanie megju dvete granici iznesuva 213,6 km, a vo pravecot sever–jug, 145 km. Se vbrojuva vo grupata drzhavi shto imaat sobrana forma (kako Romanija, Ungarija, Polska i dr.). Spored goleminata na teritorijata, vo 2000 g. taa bila 152, a spored brojot na naselenieto 149 drzhava vo svetot. Prirodni karakteristiki – reljefnata struktura na RM ja sochinuvaat planini (Korab – 2.764 m, shar Planina – 2.747 m, Baba – 2.601 m, Jakupica – 2.540 m, Osogovo – 2.252 m, Belasica – 2.029 m i dr.), kotlini (Pelagonija – 22 4.000 km , Ovche Pole – 2.162 km , 2 Skopska Kotlina – 1.924 km , Po2 log – 1.475 km , i dr.), klisuri (Dervenska – 21,5 km, Taorska – 31,0 km, Demirkapiska – 19,5 km, Skochivirska – 80,0 km, Drimkolska – 28 km i dr.) i drugi pomali reljefni formi (vulkanski, karstni, glacijalni, fluvijalni i sl.). Najgolem del od nejzinata te2 ritorija, 11.044 km ili 43,0%, e planinsko zemjishte, ridskite te2 reni zafakjaat 9.769 km ili 38,0%, dodeka na ramninite otpa2 gjaat 4.900 km ili 19,0%. Na teritorijata na RM se javuvaat povekje od 30 tipovi pochvi. Najrashireni se kafeavite shumski pochvi (729.618 ha), potoa, sleduvaat deluvijalnite (133.717 ha) i aluvijalnite pochvi (126.207 ha). Od rudnoto bogatstvo najgolemi se rezervite na olovno-cinkovite rudi, okolu 45 milioni toni, koi se eksploatiraat vo rudnicite Zletovo, Sasa i Toranica. Potoa sleduvaat zheleznite rudi so vkupni rezervi od okolu 150 milioni toni koncentrirani vo Tajmishte i Demir Hisar, pa bakarnite rudi vo Buchim, hromnite rudi i dr. Jaglen ima vo povekje kotlini, a se eksploatira vo rudnicite Suvodol, Oslomej, Piskupshtina i Ratevski shirini. Od nemetalnite surovini ima mermer, cementni laporci, glini i dr. Vo RM se javuvaat tri klimatski tipovi: izmeneto sredozemnomorska, umereno kontinentalna i planinska klima. Vremeto e moshne promenlivo, postojat sushni i vrnezhlivi periodi, vo nekoi godini blagi, a vo drugi studeni zimi. Vkupnoto vodno bogatstvo vo RM se procenuva na okolu 26 mi3 lijardi m . Hidrografskata mrezha ja sochinuvaat glavno rekite (Vardar – 388 km, Treska – 138 km, Pchinja – 135 km, Bregalnica – 225 km, Crna Reka – 207 km, Crni Drim i Strumica) i ezerata (Ohridsko, Prespansko i Dojransko). Rastitelniot svet go sochinuvaat pretstavnici od mediteranskata i od evrosibirskata rastitelna oblast. shumite, vo koi egzistiraat preku 3.500 vishi rastenija, pokrivaat 953.000 ha ili 37% od teritorijata na drzhavata. Faunata e mediteranska i srednoevropska. Od ’rbetnata fauna se prisutni 55 vidovi ribi, 80 vidovi cicachi i 330 vidovi ptici. LIT.: Mitko Panov, Geografija na SR Makedonija, I, Prirodni i sociogeografski karakteristiki, Skopje, 1976; Aleksandar Stojmilov, Fizichka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Al. St.
Кирилична верзија на написот
РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА