OBRAZOVANIETO VO MAKEDONIJA – procesot na obrazovanieto vo Makedonija ima dolga istorija i raznoviden razvitok. Obrazovanieto vo sredniot vek – prvite uchilishta na slovenskata crkovna pismenost i obrazovanie vo Makedonija. So doseluvanjeto T. Serafimovski: Sv. Kiril i Metodij na Slovenite na makedonskite prostori (Ⅵ i Ⅶ v.) zapochnuvaat procesi na prisposobuvanje na noviot nachin na zhiveenje, so vosovozmozhilo i pojavata na pismenosta i na prvite uchilishta, blagodarenie na solunskite brakja Kiril i Metodij i na nivnite uchenici. Prvite uchilishta na slovenskata crkovna pismenost i obrazovanie vo Makedonija se pojavile vo vtorata polovina na Ⅸ v.. Megju najpoznatite bilo uchilishteto na Kliment Ohridski, osnovano vo 886 g. vo oblasta Kutmichevica, so sredishte vo Devol. Se razvilo vo znachaen centar za shirenje na slovenskata pismenost i kultura. Uchilishteto se sostoelo od dva oddela: elementaren i goren. Vo prviot se uchelo chitanje, pishuvanje, molitvi i crkovni pesni, a vo vtoriot – delovi od hristijanskoto uchenje, zhitijata na svetcite, crkovniot red, propovedite i sl. i se podgotvuvale sveshtenici, odnosno propovednici na hristijanskoto uchenje. Vo obemnata rabota i blagorodnoto delo na Klimenta mu pomagale najdobrite uchenici. Uchilishteto go zavrshile nad 3.500 uchenici, koi potoa ja shirele slovenskata pismenost, otvorajkji novi,(v.) kjelijni uchilishta. Vospostavuvanjeto na Ohridskata patrijarshija, vo vremeto na carot Samuil, koga makedonskata drzhava bila najgolema i najmokjna, pozitivno dejstvuvalo vrz sozdavanjeto na crkovnata knizhevnost i vo razvojot na crkovnoto obrazovanie i prosveta. Do pochetokot na ⅩⅤⅠⅠⅠ v. e sozdade-Raskopki na Plaoshnik, kade shto bil Klimentoviot knizhevno-kulturen centar vo Ohrid postavuvanje na odnosi so starosedelcite i so Vizantija. Prifakjanjeto na hristijanstvoto (pokrstuvanjeto zavrshuva vo Ⅸ v.) imalo posebno znachenje za razvojot na kulturata i prosvetata na makedonskite Sloveni. Toa ja na bogata crkovna knizhevnost (psaltiri, apostoli, hagiografii i dr.), koja svedochela za uspeshnata rabota na (v.) Manastirskite kjelijni uchilishta. LIT.: H. Polenakovikj, Vo mugrite na slovenskata pismenost, Skopje, 1973. K. Kamb. Obrazovanieto vo vremeto na turskata vlast (ⅩⅤ–ⅩⅤⅠⅠ v.)– period po konechnoto potpagjanje na Makedonija pod turska vlast (1395), koga mozhnostite za razvoj na shkolstvoto i prosvetata bile moshne nepovolni. ZHivotot na makedonskoto naselenie (rajata) bil pretvoren vo borba za samoodrzhuvanje. Uslovite za rabota na (v.) kjelijnite uchilishta znachitelno se vloshile i poradi dejstvuvanjeto na Carigradskata patrijarshija, koja, kako priviligirana institucija vo Otomanskata Imperija, go nametnuvala grchkiot jazik vo uchilishtata i vo bogosluzhbata. No i vo takvi uslovi manastirite uspeale da ja zachuvaat staroslovenskata pismenost i tradicija. Tie raspolagale so sopstveni biblioteki i ja pro-dolzhuvale tradicijata na prepishuvanjeto stari rakopisi i knigi. Vo ⅩⅤⅠ i ⅩⅤⅠⅠ v. vo Makedonija imalo 44 manastiri. Ukinuvanjeto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) otvorilo prostor za zgolemeno vlijanie na Carigradskata patrijarshija i za silni pritisoci vrz slovenskata prosvetna tradicija, organizirana po manastirite, crkvite i uchilishtata. Postepeno se unishtuvalo s¢ shto bilo slovensko. I pokraj toa, kjelijnite uchilishta ja pro-dolzhuvale svojata rabota. Postoele i uchilishta za muslimanskite deca (turski i islamizirani). Onie za pochetno obrazovanie bile narekuvani mektebi, a uchilishtata vo koi se podgotvuval verski kadar za mektebite i za sherijatskite sudovi se vikale medresi. Medresite bile sredni uchilishta. Najpoznato takvo uchilishte (osnovano vo Skopje vo 1440 g.) bilo Isak-begovata medresa. Vo ⅩⅤⅠⅠ v. vo Skopje imalo 6 medresi, vo Bitola 9, vo Ohrid 2 i po 1 vo drugite pogolemi mesta. LIT.: R. Kantardjiev, Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb. Obrazovanieto vo Makedonija vo ⅩⅠⅩ i pochetokot na ⅩⅩ vek –posebno znachaen period za razvojot na shkolstvoto i prosvetata vo Makedonija. Vo ovoj period sushtinski se menuva fizionomijata na tradicionalnoto uchilishte. Opshtestveno-ekonomskite promeni karakteristichni po stokovno-parichnite odnosi, razvojot na zanaetchistvoto i trgovijata, ekonomskiot podem na makedonskite gradovi, zajaknuvanjeto na makedonskata gragjanska klasa, vospostavuvanjeto crkovno-uchilishni opshtini, kako organi na crkovniot i prosvetniot zhivot, vnesuvaat bitni promeni vo razvojot, sodrzhinata i organizacijata na uchilishniot zhivot. Najznachajna Egzarhiskoto uchilishte vo Kumanovo (ⅩⅠⅩ v.) pridobivka na ovoj period e pojavata na (v.) svetovni uchilishta, so nastava na makedonski naroden jazik (sredinata na ⅩⅠⅩ v.). Prvite svetovni uchilishta se otvoreni vo ekonomski najrazvienite gradovi: Veles (1837), SHtip (1840), Skopje (1848), Kumanovo (1852), Tetovo (1854) itn. Do krajot na sedumdesettite godini na ⅩⅠⅩ v. svetovni uchilishta bile otvoreni rechisi vo site makedonski gradovi i vo pogolemite sela. Vo 1875 g. vo Makedonija imalo 65 gradski i nad 150 selski narodni uchilishta. Procesot na razvojot na svetovnite uchilishta go imal sledniot tek: ponaroduvanje na grchkite svetovni uchilishta; voveduvanje svetovni predmeti i sodrzhini vo opshtinskite kjelijni uchilishta; otvoranje novi uchilishta so svetovna nastava. Nositeli na ovie procesi i najpoznati prerodbenski uchiteli bile: Dimitrija Miladinov, Jordan Hadji-Konstantinov – DJinot, Rajko ZHinzifov, Konstantin Miladinov, Kuzman shapkarev, Grigor Prlichev, Dimitar Makedonski i dr. So razvojot na makedonskite svetovni uchilishta se pojavile i prvite makedonski uchebnici. Vo periodot 1857–1882 bile izdadeni povekje bukvari, chitanki i drugi osnovnoshkolski uchebnici, chii avtori bile: Anatolija i Partenija Zografski, Dimitar Makedonski, Kuzman shapkarev i dr. Uchilishniot zhivot vo Makedonija vo periodot od 30-tite do 70-tite godini na ⅩⅠⅩ v. se ostvaruval bez postoenje na centralna uchilishna vlast. Za organiziranjeto, rabotata i upravuvanjeto na uchilishtata se grizhele posebni uchilishni nastojatelstva ili crkovno-uchilishni opshtini, taka shto sekoe uchilishte se razvivalo samostojno i slobodno (v. svetovni uchilishta; zaemni uchilishta; glavni uchilishta). Po Berlinskiot kongres (1878) shkolstvoto vo Makedonija prodolzhuva da se razviva pod turska vlast, no vo uslovi na zasilena konkurentska borba na grchkata, na bugarskata i na srpskata burzhoazija za ostvaruvanje shto pogolemo vlijanie vo Makedonija, shto dovelo do otvoranje novi vidovi uchilishni ustanovi. Osven osnovnite i glavnite (progimnazijalni), se pojavile i prvite sredni uchilishta, nedelni i vecherni uchilishta za vozrasni, zabavishta itn. Brojot na uchilishtata znachitelno se zgolemuva. Samo Egzarhijata, kako glaven eksponent na golemobugarskata (sanstefanska) politika, na pragot na ⅩⅩ v. (1899/1900) vo Makedonija pod svoja kontrola imala 781 uchilishte, od koi 718 osnovni,58 polugimnazii i 5 sredni uchilishta: 3 gimnazii (Solun – mashka i zhenska i Bitola) i 2 uchitelski shkoli (Skopje i Serez) so vkupno 39.454 uchenici, od koi 13.460 vo zabavishnite grupi. Se zgolemil i brojot na srpskite i na grchkite uchilishta. Po Balkanskite vojni i podelbata na Makedonija trite drzhavi (Srbija, Grcija i Bugarija) sproveduvaat politika na odnaroduvanje i asimilacija. Makedonskite deca vo Vardarskiot, Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija bile prisileni da uchat vo uchilishta na srpski, na grchki i na bugarski jazik. LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994; R. Kantardjiev, Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb. Obrazovanieto megju dvete svetski vojni (1918–1941) – period koga vo makedonskite uchilishta i vo drugite vospitno-obrazovni institucii vo Vardarskiot del na Makedonija se uchi na srpski jazik, a upotrebata na makedonski knigi i na makedonskiot jazik e strogo zabraneta. Po vospostavuZgradata na Filozofskiot fakultet, Skopje (1920&1941) vanjeto na svojata vlast vo Vardarskiot del na Makedonija, monarhistichkiot rezhim na Kralstvoto SHS (od 1929 g. Kralstvo Jugoslavija) ne priznava postoenje na makedonska nacija, makedonski jazik, istorija i kultura. Makedoncite se tretirani kako „Srbi“, a Makedonija kako „Juzhna Srbija“. Prosvetnata politika e podredena na celta za denacionalizacija i asimilacija na Makedoncite. Zatoa i rakovodenjeto na obrazovanieto i uchilishtata e napolno centralizirano. Uchitelite se drzhavni chinovnici. Donesuvanjeto nastavni planovi i programi, pravilnici i preporaki, upotrebata na uchebnici i knigi, naznachuvanjeto i otpushtanjeto na uchitelite, kako i platite na uchitelite se vo nadlezhnost na Ministerstvoto za prosveta. Obrazovniot sistem e politichki determiniran i nerazvien. Brojot na nepismenoto naselenie e ogromen, nad 50%. Preduchilishnoto vospitanie rechisi voopshto ne e zastapeno. Srednoto obrazovanie, kako vo odnos na mrezhata, taka i vo odnos na strukturata, isto taka, ostanuva nerazvieno. Osven gimnaziite (polni i nizhi), postojat samo nekolku sredni struchni uchilishta. Vo oblasta na visokoto obrazovanie dejstvuva samo edna institucija – Filozofskiot fakultet vo Skopje, otvoren vo 1920 g., a obrazovanie na vozrasnite se ostvaruva glavno preku nekolku (v.) narodni univerziteti. Se smeta deka najpovolen razvoj obrazovanieto vo Makedonija megju dvete svetski vojni e dostignat vo uchebnata 1939/40 g., za shto svedochat slednive statistichki podatoci: – preduchilishno vospitanie:25 zabavishta so 1.611 deca; osnovni uchilishta: 850 so 1.808 paralelki, 95.010 uchenici i 1.561 uchitel; sredno obrazovanie:41 uchilishte so 12.605 uchenici, od toa: nizhi struchni uchilishta 22 so 2.180 uchenici; sredni struchni uchilishta 4 (2 trgovski akademii, medicinsko uchilishte i uchitelska shkola) so 885 uchenici,27 paralelki i 60 nastavnici; gimnazii 15 (6 polni) so 9.540 uchenici, 237 paralelki i 397 nastavnici; – obrazovanie na vozrasnite: 67,5% nepismeno naselenie nad 10-godishna vozrast (spored popisot od 1931). LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb. Obrazovanieto vo vremeto na NOB – Prvite uchilishta na slobodnata teritorija (1943) Obrazovanieto vo vremeto na NOB (1941–1944) – period vo koj prosvetno-obrazovnata dejnost ima specifichen karakter. Narodnoosloboditelnata borba ne bila samo borba za osloboduvanje od fashistichkite okupatori, tuku i borba za nacionalno i socijalno osloboduvanje, za podiganje na obrazovanieto i na kulturnoto nivo na naselenieto. Prosvetno-kulturnata aktivnost vo vremeto na NOB imala specifichen karakter, ne samo poradi ogromniot broj nepismeni, tuku i poradi toa shto po Balkanskite vojni upotrebata na majchiniot makedonski jazik bila zabraneta. Zatoa i borbata za afirmacija na makedonskiot jazik dobila prioritetno mesto. Nepismenite borci uchele da chitaat i da pishuvaat, slushale politichki predavanja, go chitale partizanskiot pechat. Se rabotelo i na opismenuvanje i na obrazovanieto na naselenieto. Prvoto uchilishte na makedonski jazik vo NOB vo seloto Podvis, Kichevsko (septemvri 1943) Se organizirale raznovidni aktivnosti i narodot se zapoznaval so makedonskata istorija, geografija, so novite politichki opredelbi. Po kapitulacijata na Italija i vospostavuvanjeto na narodnata vlast na slobodnite teritorii vo Zapadna Makedonija se otvoreni (esenta na 1943) prvite partizanski uchilishta na majchin makedonski jazik (Podvis, Osoj, Gari, Izdeglavje, Slatino, Ozdoleni, Botun, Novo Selo, Dolno i Gorno Sredorechje i Debar). Pri Glavniot shtab na NOB i POM se formira i poseben Prosveten referat na chelo so Petar Bogdanov-Kochko. Pochetocite na konstituiranjeto sopstven nacionalen sistem na obrazovanieto se zabrzani po odrzhuvanjeto na I zasedanie na ASNOM kako drzhavnopraven oblik na makedonskata drzhavnost (2 avgust 1944). Na zasedanieto e doneseno reshenie so koe makedonskiot se proglasuva za sluzhben jazik vo Makedonija, shto znachi i za nastaven vo uchilishtata. Formirano e i posebno Poverenstvo za prosveta na chelo so prof. Epaminonda Pop Andonov. Prezidiumot na ASNOM, zaedno so Poverenstvoto za prosveta, donel povekje odluki i upatstva za definiranje na sovremenata makedonska azbuka, na gramatikata na makedonskiot jazik, na nastavnite planovi i programi, prirachnicite i uchebnicite, organiziranjeto analfabetski kursevi, obezbeduvanjeto uchitelski kadri, osposobuvanjeto prostorni uslovi za nastavna rabota, a go pokrenuva i prashanjeto za otvoranje univerzitet vo Skopje. Blagodarenie na prezemenite merki i aktivnosti mnogu osnovni uchilishta ja zapochnuvaat svojata rabota ushte pred konechnoto osloboduvanje na Makedonija. LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb. Obrazovanie na vozrasnite – vospitno-obrazovna dejnost za razvivanje i zadovoluvanje na obrazovnite potrebi na vozrasnite lica. Kako komponenta na (v.) permanentnoto obrazovanie, obrazovanieto na vozrasnite e moshne fleksibilna aktivnost, koja vo sebe gi opfakja kako socijalnogrupnite, taka i individualnite formi na uchenje. Vo Makedonija vakvi aktivnosti se zabelezhuvaat ushte vo vremeto na sv. Kliment Ohridski (Ⅸ i pochetokot na H v.), no poorganiziran karakter dobivaat vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v.: chitalishta, knizharnici, vecherni i nedelni shkoli i sl.; megju dvete svetski vojni ovoj vid obrazovanie vo Vardarskiot del dobiva institucionalen oblik vo (v.) narodnite univerziteti. Obrazovanieto na vozrasnite posebno znachenje ima po osloboduvanjeto na Makedonija. Ogromniot broj nepismeno i neobrazovano naselenie (nad 60%) pridonesuva, vo godinite po Osloboduvanjeto, obrazovanieto na vozrasnite da dobie karakter na masovno narodno prosvetuvanje. Najrasprostraneti formi na ovaa aktivnost se analfabetskite kursevi (v. nepismenost i vecherni shkoli). Pridobivka na ovoj period se (v.) rabotnichkite univerziteti, kako institucii za integralno obrazovanie na vozrasnite. Znachajna uloga imaat i centrite za struchno obrazovanie i usovrshuvanje na vozrasnite, kako i povekje osnovni i sredni uchilishta za vozrasni (1960/61 g. rabotele 108 osnovni i 97 sredni uchilishta za vozrasni). Vo deneshni uslovi obrazovanieto na vozrasnite e svrteno glavno kon formite na prekvalifikacija, za uchenje na stranski jazici i za kompjuterskata obuka (v. andragogija; prosveta). LIT.: K. Kamberski, Obrazovanieto na vozrasnite vo Makedonija po osloboduvanjeto, „Godishen zbornik na Filozofskiot fakultet“, Skopje, 1995, 19-31. K. Kamb. Obrazovanieto po osloboduvanjeto na Makedonija (1945–2005) – period vo koj vospitanieto i obrazovanieto vo Makedonija belezhat izrazito dinamichen razvoj. Za samo nekolku godini po zavrHidro-bioloshkiot institut, Ohrid reni temelite na nacionalniot vospitno-obrazoven sistem, pochnuvajkji od preduchilishnoto vospitanie, pa s¢ do obrazovanieto na vozrasnite. Najznachajni promeni se ostvareni vo pogled na dostapnosta na uchilishtata na site deca, mladinci i vozrasni, bez razlika na socijalnata polozhba, na nacionalnata i na verskata pripadnost. Vo ramkite na novata orientacija, vednash po osloboduvanjeto, uchilishtata se izdvojuvaat od crkvata, a site privatni i crkovni uchilishta (osven onie shto podgotvuvaat sveshtenichki kadri) se ukinuvaat, odnosno e izvrsheno poopshtestvuvanje na vospitno-obrazovniot proces. Toa se reflektira ne samo vo odnosite drzhava – opshtestvo – obrazovanie, tuku i vo organizacijata na vospitno-obrazovnata dejnost (rabotata na uchilishtata, mestoto i polozhbata na uchenicite i na nastavnicite vo obrazovniot proces, itn.) shto gi determinira i site podocnezhni promeni na obrazovniot sistem. Globalna karakteristika na razvojot na obrazovanieto po Osloboduvanjeto e brzoto i postojano zgolemuvanje na brojot i na vidovite vospitno-obrazovni ustanovi i na obrazovniot opfat na decata, mladite i vozrasnite, shto rezultira so postojano podobruvanje na obrazovnata struktura na naselenieto. Prvite godini po Osloboduvanjeto posebno vnimanie se posvetuva na borbata protiv nepismenosta i na razvojot na (v.) osnovnoto obrazovanie i vospitanie. Vekje vo prvata slobodna uchebna 1945/46 g. rabotele 1.057 uchilishta so 124.712 uchenici. So shkolskata reforma od 1958 g. se voveduva edinstveno osumgodishno osnovno uchilishte, zadolzhitelno i besplatno za vozrasnata populacija od 7 do 15 godini, so opshtoobrazoven karakter, koe do denes pretstavuva temelna struktura na obrazovniot sistem. Preduchilishnoto vospitanie i obrazovanie, isto taka, belezhi znachaen razvoj, pretstavuva sostaven del na globalniot vospitno-obrazoven sistem, iako ne e zadolzhitelno. Srednoto obrazovanie do shkolskata reforma (1958) se ostvaruva na dve nivoa:(v.) nizhi sredni uchilishta i sredni uchishuvanjeto na vojnata, iako vo moshne otezhnati uslovi, bea ud-Gafichki prikaz na aktuelniot obrazoven sistem vo RM lishta, a potoa site dobivaat status na sredni uchilishta, no so razlichna polozhba i znachenje. Srednoto uchilishte dozhivuva radikalni promeni so reformata poznata kako (v.) nasocheno obrazovanie, a od uchebnata 2008/09 g. i toa e zadolzhitelno. Najdinamichen i najekspanziven razvitok dozhivuva (v.) visokoto obrazovanie. Vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite posebno mesto imale (v.) narodnite i rabotnichkite univerziteti. Po osamostojuvanjeto na Makedonija, razvojot na sistemot na vospitanieto i obrazovanieto e vo faza na postojani, no i nedovolno definirani promeni, vo nastojuvanjata da se odgovori na tranziciskite predizvici. Edna od poznachajnite promeni e mozhnosta za otvoranje privatni uchilishta i (v.) univerziteti. LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb. Obrazoven opfat – procent na vkluchenost na soodvetnata vozrasna populacija vo preduchilish61.556 (3.043 studenti na 100.000 zhiteli). LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994; R. Kantardjiev, Istorija na obrazovanieto i prosvetata vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
ОБРАЗОВАНИЕТО ВО МАКЕДОНИЈА