KOMPIR (Solanum tuberosum) – ednogodishno rastenie od fam. Solanaceae. Poteknuva od Juzhna Amerika. Vo Evropa e prenesen vo ⅩⅤⅠ v., a kaj nas na krajot od ⅩⅤⅠⅠⅠ. Vo svetot se odgleduva na okolu 18.500.000 ha, kaj nas na 14.000 ha, so vkupno proizvodstvo od 190.000 t. Se odgleduva zaradi klubenite, koi se odlikuvaat so visoka energetska vrednost, so-drzhat suva materija (okolu 22%) vo koja ima: jagleni hidrati KOMUNALNI DEJNOSTI – ekonomski dejnosti shto se povrzani so zadovoluvanjeto na permanentnite (sekojdnevni) potrebi na lugjeto vo urbaniziranite naselbi. Ovie dejnosti opfakjaat: ureduvanje, odrzhuvanje i chistenje na ulicite; gradsko osvetluvanje, vodovod, gradsko zelenilo, kanalizacija, lokalen soobrakjaj, higienski sluzhbi, grobishta, toplifikacija, pazari i dr. Pod objekti na komunalna infrastruktura se podrazbiraat: gradezhnite objekti, postrojkite, uredite, instalaciite, javnosoobrakjajnite povrshini i drugite objekti shto sluzhat za vrshenje komunalna dejnost. Edinicite na lokalnata samouprava za vrshenje komunalni dejnosti osnovaat javni pretprijatija ili davaat koncesii i dozvoli za vrshenje komunalna dejnost. Vladata na RM za infrastrukturnite sistemi shto imaat ekonomsko, tehnichko-tehnoloshko, funkcionalno i ekoloshko znachenje za drzhavata, osnova javni pretprijatija za vodosnabditelni sistemi (Studenchica, Zletovica), kanalizacioni sistemi so prechistitelni stanici (kolektorski sistemi za zashtita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero), deponii za cvrst komunalen otpad, deponii za industriski opasni i shtetni materii, krematoriumi i dr. ta, se razvivashe i komunalnata dejnost, iako so pobavna dinamika vo odnos na drugite ekonomski sektori. Pogolem podem komunalnite dejnosti zabelezhaa vo periodot 1976–1985 g. koga, kako rezultat na zgolemenata investiciona aktivnost, beshe izgraden znachitelen del od objektite na komunalnata infrastruktura vo zemjata. Denes vo RM, najgolemiot broj domakjinstva (96%) raspolagaat so vodovod, kanalizacija i elektrichna energija, dodeka parnoto greenje e dostapno samo za 15% od niv (70% otpagjaat na domakjinstvata shto zhiveat vo Skopskiot region). Lokalnata patna mrezha, spored podatocite od 2005 g., iznesuva 8.566 km, od koi pod asfalt i kocka se 3.622 km. Javniot grad-ski prevoz, organiziran kako avtobuski prevoz na patnici, e zastapen vo 11 gradski centri vo drzhavata. Skladiranjeto na cvrstiot komunalen otpad go vrshat 40 deponii, shto gi upravuvaat javni opshtinski pretprijatija. Industriskiot otpad ne se mesha so komunalniot i obichno se odlaga vo granicite na industriskite kapaciteti. Okolu 70% od naselenieto e povrzano so opshtinski vodosnabditelni sistemi (ostatokot e glavno ruralno naselenie so lokalni ili so individualni sistemi za vodosnabduvanje), dodeka samo nekolku gradovi vo drzhava-Pretprijatija za javna higiena, lokalni patishta i vodovod i kanalizacija po selektirani opshtini (2005) Opshtina Pretprijatija Lokalni Vodovod za javna higiena patishta (km) / Kanalizacija (km) Kumanovo 5 128 107 (19,5%), surovi Prilep 3 263 140 proteini (2%), Kochani 4 116 40 surova celuloza Kavadarci 2 295 58Kompiri (0,7%), mineral-Strumica 2 112 97 na materija (1%, KO, PO , MgO, 2 25 Skopje 5 537 689Na, Ca i dr.), kako i vitamini (A , 1 B , B i S). Kompirot e toplolju-Gostivar 3 99 44 12 bivo rastenie, optimalna tempe-Debar 3 105 48 ratura za rast i za formiranje na Ohrid 3 163 104 klubenite e 18–21oS. Vo potopli-Bitola 5 141 191 te podrachja se odgleduva za rano, a Veles 2 132 58 vo umereno toplite i povisoki Gevgelija 2 65 48 reoni za docno proizvodstvo. D. J. SHtip 4 150 129
Кирилична верзија на написот
КОМПИР