GIMNAZISKO OBRAZOVANIE VO MAKEDONIJA -. znachaen del vo strukturata na srednoto obrazovanie. Pochetocite datiraat od ⅩⅠⅩ v., no intenziven razvitok vo ovoj del od Makedonija dozhivuva megju dvete svetski vojni, a osobeno po Osloboduvanjeto. Vo Kralstvoto na SHS / Kralstvoto Jugoslavija gimnaziskoto obrazovanie vo Makedonija najgolem razvitok dostignuva vo uchebnata 1926/27 g., koga rabotele 15 gimnazii, od koi 9 polni i 6 nizhi. Polni gimnazii postoele vo Skopje (kako polna gimnazija raboti od 1918/19), Bitola (1918/19), SHtip (1920/21), Veles (1921/22), Kumanovo, Ohrid, Prilep (site od 1922/23), Skopje (zhenska, 1925/26) i Tetovo (1926/27), a nizhi vo Resen, Gevgelija, Kavadarci, Strumica, Debar i Kichevo. Poradi restriktivni merki, glavno politichki motivirani, vo 1929 g. nekoi od polnite gimnazii bile svedeni na nizhi, a nekoi od nizhite bile ukinati. Gimnaziskoto obrazovanie go posetuvale i go zavrshuvale, glavno, deca na poimotnite semejstva ili deca na dojdencite od drugi delovi na Kralstvoto. Za vreme na bugarskata okupacija na Makedonija, Ministerstvoto za prosveta na Bugarija otvorilo (1941–1942) 10 polni realni gimnazii i 7 nepolni gimnazii, narecheni gimnaziski klonovi: 2 mashki i 1 zhenska gimnazija vo Skopje; po edna meshana gimnazija vo Bitola, Oh-rid, Prilep, Kumanovo, SHtip, Veles i Strumica; gimnaziski klonovi imalo vo Berovo, Kochani, Kratovo, Kriva Palanka, Radovish, Gevgelija, Kavadarci i Resen i 2 trgovski gimnazii – vo Skopje i vo Bitola. Vo Skopskata uchilishna oblast, vo polnite i nepolnite gimnazii (1941–1942) bile zapishani 2.135 uchenici, a vo Bitolskata – 1.032, od koi 111 bile od Egejskiot del na Makedonija. Nastavata se izveduvala na bugarski jazik, spored nastavnite planovi i programi shto se primenuvale vo obrazovniot sistem vo Bugarija. Po Osloboduvanjeto, so reshenie na Prezidiumot na ASNOM (3. XI 1944), gimnazii se otvoreni vo Skopje, Bitola, SHtip, Kumanovo, Prilep, Strumica, Tetovo, Veles, Ohrid, a malku podocna i vo Kavadarci. Vo uchebnata 1949/50 g. vekje rabotele 31 gimnaziska ustanova (12 polni), so vkupno 20.524 uchenici. Gimnazijata, kako i pred vojnata, raboti kako opshtoobrazovno uchilishte, so iskluchitelna funkcija da gi podgotvuva mladite za prodolzhuvanje na obrazovanieto na visokoshkolskite ustanovi, zadrzhuvajkji ja svojata privilegirana polozhba vo odnos na drugite sredni uchilishta. Po shkolskata reforma od 1958 g. gimnaziskoto obrazovanie belezhi ushte pointenziven razvitok. Vo uchebnata 1974/75 g. vo Makedonija rabotele 39 gimnazii, so 756 paralelki i 23.767 uchenici, shto vo odnos na vkupniot broj srednoshkolci iznesuvalo 37,65%. So reformata na vospitanieto i obrazovanieto od pochetokot na osumdesettite godini na minatiot vek, so koja se voveduva nasocheno obrazovanie, gimnazijata kako poseben vid uchilishte e ukinata, odnosno transformirana vo centar za nasocheno obrazovanie. Od uchebnata 1991/92 g. odnovo se voveduva gimnaziskoto obrazovanie. Vo uchebnata 2004/05 g. od vkupno 91 drzhavni sredni uchilishta, gimnazisko obrazovanie se realizira vo 41 uchilishna ustanova, od koi 12 vo Skopje, a brojot na opfatenite uchenici vo odnos na vkupniot broj uchenici vo srednoto obrazovanie iznesuval nad edna tretina (34%). LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
ГИМНАЗИСКО ОБРАЗОВАНИЕ ВО МАКЕДОНИЈА