GRADSKI PARKOVI VO RM – formirani megju dvete svetski vojni ili vo pedesettite i sheesettite godini od ⅩⅩ v., koga razvojot na gradovite e planski nasochuvan. Prviot gradski park „Dovledjik” vo Bitola e podignat 1860 g., no ne e zachuvan. Sleduvaat gradskite parkovi vo: Skopje (prviot del, 1905–1908), Bitola (1924– 1928), Prilep (1925–1930), Veles (1923–1930). Vo vtorata polovina na ⅩⅩ v. se oformeni gradskite parkovi vo: Skopje (50 ha), Strumica (8,4 ha), Bitola (7,2 ha), Veles (7 ha), SHtip (5,5 ha), Kumanovo (5,4 ha), Radovish (5 ha), Ohrid (5 ha), Sveti Nikole (2,5 ha), Prilep (1,8 ha), Kavadarci (1,7 ha), Vinica (1,2 ha). Vo drugite gradovi povrshinite na gradskite parkovi se pomali i se dvizhat do polovina hektar. Pogolemi se sportskite parkovi vo: Skopje, Negotino, Ohrid, Struga, Sveti Nikole, Radovish i spomen-parkovite vo: Prilep, SHtip, Veles, Kavadarci, Krushevo, Gevgelija, Ohrid. Istorijatot na gradskite parkovi vo RM go istrazhuvale Orestie Krstikj (1934), Slavcho Srednovekovnata tvrdina Gradok – Markovi Kuli, s. Manastir, Mariovsko Gradskiot park vo Skopje DJekov (1954) i Dragan shojlevski (1985). Beleshki za postoenjeto prostori za odmor i izletishta vo i okolu gradovite ostavile patopisecot Evlija CHelebija (ⅩⅤⅠⅠ v., za Bitola i za Ohrid), turskiot geograf Hadji-Kalfa (spored P. Urankar, 1930) i Mehmed Tefik (1911). Gradskite parkovi se uredeni vo stilot na pejzazhnite parkovi i obiluvaat so raznovidna dendroflora, pa nekoi od niv pretstavuvaat mali botanichki gradini. St. H. P.
Кирилична верзија на написот
ГРАДСКИ ПАРКОВИ ВО РМ