BOLNICI VO MAKEDONIJA. Bolnichkata zdravstvena zashtita vo Makedonija do vtorata polovina na ⅩⅠⅩ vek bila slabo razviena. Vo Bitola verojatno najrano bila izgradena turska voena bolnica. Vo gradot imalo najmalku tri voeni bolnici. Prvata, narechena „Carska voena bolnica”, se pretpostavuva deka postoela od ⅩⅤⅠ vek, a do 1844 g. bila vo blizinata na Gradskiot stadion. Vtorata, narechena „Golema voena bolnica” bila izgradena vo 1849 g. Tretata, koja bila najgolema, pochnala da se gradi vo 1885 g., a dogradbata zavrshila vo 1893 g. Taa raspolagala so Hirurshko i so Interno oddelenie, a od 1908 g. imala i „Oddelenie za rentgenski zraci”, koe bilo megju prvite na Balkanot. Ovaa voena bolnica rabotela do 1950 g. Skopskata voena bolnica bila izgradena vo 1844 g. Na 23. Ⅹ 1884 g. bila izgradena vtora moderna voena bolnica so 150 legla, koja podocna bila proshirena. Vo Veles postoela voena bolnica od 1860 g., a vo 1907 bila izgradena nova. SHtipskata voena bolnica funkcionirala od 1886 g., a Debarskata bolnica postoela od 1847 g. Voena bolnica imalo i vo Strumica. Pokraj voenite bolnici, vo nekolku makedonski gradovi postoele i civilni bolnici. Najstara bila bolnicata „Blagoveshtenie” vo Bitola, koja funkcionirala od vtorata polovina na ⅩⅤⅠⅠⅠ v. Pri krajot na ⅩⅠⅩ v. vo gradot funkcioniraGradskata bolnica vo Skopje le i bolnicata za siromashni „Guraba hasta hane”, bolnicata za dushevni bolni „Timar hasta hane”, bolnicata za kozhno-venerichni bolni „Frangi hasta hane”, „Karantinskata bolnica” (od 1838), „Vlashkata bolnica” (od 1904) i „Opshtinskata bolnica” (od 1913). Megju dvete svetski vojni vo gradovite vo Vardarskata banovina funkcionirale slednive bolnici: Banovinska bolnica – Bitola (javna ustanova od 1917), za site bolesti, so 120 kreveti, vo koja d-r Sotir Atanackovikj bil v.d. upravnik i pedijatar, d-r Dragosh Popovikj internist, a d-r Svetolik Milishikj hirurg. Vo Bitola rabotela i privatnata hirurshka bolnica (so 10 kreveti) „Sanatorium” na d-r N. Skanteli direktor, d-r Svetolik Milishikj hirurg. Banovinska bolnica – Veles (javna od 1919), za site boles-ti (71 bolnichki posteli). D-r An-tun Saso bil v. d. upravnik, a d-r Leposava Vitanovikj sek. lek. Banovinska bolnica – Gevgelija (javna od 1920) za site bolesti (so 40 posteli), d-r Tanasie Petrovikj okol. lekar. Banovinska bolnica – Ohrid (javna od 1920) za site bolesti (60 posteli), d-r Jovo Kashikovikj hirurg i v.d. upravnik. Banovinska ambulanta – Kavadarci (javna) za site bolesti (10 posteli), d-r Dragutin GJorgjevikj upravnik i okol. lekar. Banovinska bolnica – Prilep (javna od 1919) za site bolesti (36 posteli), d-r Cvetko GJorgjevikj v.d. upravnik. Banovinska bolnica – Tetovo (javna od 1919) za site boles-ti (25 posteli), d-r Jovan Petrovikj v.d. upravnik. Banovinska bolnica – SHtip (javna od 1919) za site bolesti (40 posteli), d-r Viktor Sosikj v.d. upravnik, d-r Asim Kulenovikj hirurg sek. lekar. Drzhavna bolnica – Skopje (javna od 1918) za site bolesti (238 posteli), d-r Radovan Milutinovikj shef na vnatr. odd. i v.d. upravnik, d-r Andra Stojanovikj ginekolog, d-r Valentin Zarubin shef na vener. odd., d-r Nikola GJuknikj hirurg, d-r Ilija Bojanikj prosektor, d-r Bozhidar Sekulikj v.d. shef na ORL, d-r Klementie Krstikj pedijatar, d-r Dragoljub Katanikj lek. pripr. hirurg, d-r Zdravko Jeftanovikj rentgenolog, d-r Budimka Kn. Milojkovikj sek. lek. pripr., d-r Dushan Anastasijevikj asist. na vener. oddel. Sanatorium „Vardar” (privatna bolnica) vo Skopje, sopstvenost na Pulizovikj i Kostikj, namenet za hirurshki, vnatreshni i ochni bolesti (so 40 kreveti), d-r Jozo Pulizovikj, direktor i hirurg, d-r Vladimir Kostikj, direktor i okulist, d-r Oskar Geljsitijus, direktor i internist. Sanatorium „Balkan”‡Skopje, sopstvenik A. Stavridis, za hirurshki i vnatreshni bolesti (so 20 posteli), d-r Aleksandar Stavridis direktor, d-r Mileta Brankovikj, hirurg, d-r Leon Melkolijan, internist. Sanatorium „CHohadjikj” (privatna bolnica) vo Skopje, sopstvenost na d-r Kosta CHohadjikj, za poroduvanje i zhenski bolesti (so 11 posteli). Direktor d-r Kosta CHohadjikj ginekolog. Brojot na bolnicite i bolnichkite posteli ne gi zadovoluval potrebite na naselenieto nitu vo normalni uslovi, a ushte pomalku vo povoenite uslovi, koga caruvale brojni epidemii i zarazni bolesti. Specijalni bolnici za TBC. Tuberkulozata bila postojano prisutna vo Makedonija. Neposredno po Vtorata svetska vojna (1945) imalo 30.000 zaboleni, a godishno umirale po 4.000 bolni. Vo novata drzhava imalo samo eden lekar specijalist, eden Antituberkulozen dispanzer vo Skopje (od 1927), pomoshen dispanzer vo Bitola (od 1942), bolnichki oddel vo Skopje (od 1929) so 24 posteli, smesten vo baraki, i sezonsko lekuvalishte vo s. LJubanci (so 35 posteli), otvoreno vo 1934 g. Vo narednite godini brojot na specijalistite i na bolnichkite posteli se zgolemuval. Vo 1946 g. bi-la formirana Specijalna bolnica za TBC vo konacite na manastirot „Sv. Atanasij” vo s. Leshok, Tetovsko (upravnik d-r Klimentie Miloshevikj). Vo 1945 g. bilo otvoreno Gradno odd. vo Bitolskata bolnica, a pri krajot na 1950 e formirana Specijalna bolnica za belodrobna tuberkuloza (upravnik d-r GJorgji Pop Andov). Vo 1947 vo SHtip e otvoreno Gradno odd. (upravnik d-r Rade Vrchakovski), koe vo 1951 g. prerasnuva vo Specijalna bolnica za TBC (upravnik d-r Stojka kjoseva-Mancheva). Togash e otvorena Specijalnata bolnica za detska tuberkuloza vo Skopje (upravnik d-r Klimentie Miloshevikj), a vo 1955 Specijalnata bolnica vo Jasenovo (upravnik d-r Risto Nanovikj) so 1.865 bolnichki posteli. Po osnovanjeto na Med. f. (1947) stacionarot vo Skopje stanal Klinika za gradni bolesti (na chelo so prof. d-r Gligor Muratovski), a vo 1956 g. prerasnala vo Institut za tuberkuloza. Vo 70tite godini na ⅩⅩ vek zapochnal procesot na transformacijata na ftizioloshkata vo pnevmoftizioloshka dejnost koja pokraj belodrobnata tuberkuloza opfakja i drugi belodrobni zaboluvanja. LIT.: Petar Bojadjievski, Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992, 211-249; Medicinski godishnjak Kraljevine Jugoslavije, Beograd, 1933, 247–248; 30 godini na MLD, Skopje, 1977, 98. P. B.
Кирилична верзија на написот
БОЛНИЦИ ВО МАКЕДОНИЈА