SREDNI UCHILISHTA VO MAKEDONIJA – vospitno-obrazovni ustanovi za sredno obrazovanie. Mozhat da bidat javni i privatni. Javni sredni uchilishta osnovaat sovetite na opshtinite, Sovetot na grad Skopje i Vladata. Privatno sredno uchilishte mozhe da osnove domashno i stransko pravno i fizichko lice so odobrenie od Vladata. Vospitnoobrazovnata dejnost vo srednite uchilishta se ostvaruva spored nastavni planovi i programi shto po predlog na (v.) Biroto za obrazovanie gi donesuva resorniot minister. Vo Makedonija postojat slednite vidovi sredni uchilishta: (v.) gimnazija, sredno struchno uchilishte, sredno umetnichko uchilishte i specijalno sredno uchilishte (za mladite so posebni potrebi). Vo srednite uchilishta se zapishuvaat uchenici Gimnazijata „Josip Broz Tito“ vo Bitola so zavrsheno osnovno obrazovanie. shkoluvanjeto e zadolzhitelno (od 2008 g.) i trae 4 godini (samo vo nekoi struchni uchilishta e tri godini) i zavrshuva so polaganje zavrshen ispit ili matura. Nameneti se za populacijata na vozrast od 16 do 20 godini. Brojot na srednite uchilishta vo Makedonija se dvizhi megju 91 i 95 uchilishta. Vo uchebnata 2005/06 g. rabotele 91 javni sredni uchilishta i 3 privatni sredni uchilishta. Vo tekot na istoriskiot razvoj postoele povekje vidovi sredni uchilishta, razlichno organizirani i so razlichno vremetraenje na shkoluvanjeto. Vo periodot na (v.) nasochenoto obrazovanie bilo konstituirano edinstveno sredno uchilishte (uchilishten centar), koe davalo i opshto i struchno obrazovanie (v. Gimnazija; Struchno obrazovanie). LIT.: K. Kamberski, Srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija, „Godishen zbornik na Filozofskiot fakultet“, Skopje, 55, 2002. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
СРЕДНИ УЧИЛИШТА ВО МАКЕДОНИЈА