SOOBRAKJAJ – znachajna dejnost za razvoj na vkupnoto stopanstvo, koja vo izminatiot period belezhi moshne neramnomeren razvoj. Do Vtorata svetska vojna edinstveno beshe razvien zheleznichkiot soobrakjaj. Patniot soobrakjaj, poshtata i telekomunikaciite bea slabo razvieni, primitivno organizirani i se odvivaa po zemjeni patishta i so zaprezhni sredstva. Vo povoeniot period, opshtiot razvoj na soobrakjajnata dejnost beshe neramnomeren, povekje od onoj na vkupnoto stopanstvo. Vodniot (ezerskiot) soobrakjaj beshe nerazvien, a cevkovodniot ne postoeshe. Znachajni soobrakjajni granki vo Makedonija bea: zheleznichkiot, patniot, gradskiot, vozdushniot, poshtenskiot i telekomunikaciskiot soobrakjaj. Glavnite zheleznichki linii vo Makedonija bile izgradeni ushte vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. Toa bea zheleznichkite linii: Solun–Skopje (1874), Skopje–Ristovac (1888), Solun–Bitola (1894), Veles–SHtip–Kochani (1926) i Veles–Bitola (1936). Po Vtorata svetska vojna e izgradena linijata Skopje–Kichevo (1952) i Bakarno Gumno–Sopotnica (1955). Vkupnata dolzhina na izgradenite linii so normalen kolosek iznesuva 697 km. Dolzhinata na elektrificiranata zheleznica iznesuva samo 189 km (Ristovac–Skopje–Gevgelija). ZHeleznicata raspolaga so okolu 2.400 vagoni, so tendencija za nivno namaluvanje. Prevozeniot broj patnici bil najgolem vo 1965 g. (8.455.000), a potoa, so razvojot na patniot soobrakjaj, znachajno se namaluva. Prevozot na stoki bil najgolem vo 1984 g. (9.896.000 toni), a vo naredniot period i toj se namaluva. Poradi opshtite objektivni okolnosti, zheleznichkiot soobrakjaj vleze vo kriza, pa zatoa opagja znachenjeto na ovaa dejnost. Nekoi linii se napushteni od eksploatacija. Po Vtorata svetska vojna Makedonija nasledi mnogu slabo razvien paten soobrakjaj: vo 1945 g. imashe samo 5 km asfaltiran pat i 30 km patishta so kameni kocki. Drugite patishta bea zemjeni ili makadamski. Vo Makedonija vo 1947 g. soobrakjaa samo 856 kamioni, 53 avtobusi i 286 avtomobili. Podemot na razvojot na patniot soobrakjaj zapochna vo sheesettite godini na minatiot vek, a potoa techeshe brzo i daleku go nadmina zheleznichkiot. Vo 2005 g. vo Makedonija ima 906 km magistralni patishta, 3.643 km regionalni, 216 km avtopati, 548 km megjunarodni „E“ patishta i 8.566 km lokalni patishta; ima 14.702 kamioni, 2.269 avtobusi, 253.234 avtomobili. Brojot na prevozenite patnici vo javniot soobrakjaj za 2005 g. iznesuva 1.990 milioni, a kolichestvata na prevozeni stoki se 4.460 milioni toni. Brz rasSoobrakjajnata infrastruktura vo Republika Makedonija tezh dozhivuva i brojot na avtomobilite, a so toa i prevozot so niv. Vo 1950 g. bile registrirani 353 patnichki avtomobili, vo 1984 g. – 235.311, a vo 2005 g. – 253.234. Gradskiot soobrakjaj najmnogu se razvi vo pogolemite gradovi, pred s“ vo Skopje i vo Bitola. Vo vekje navedenata godina ima nad 202 avtobuski linii i okolu 806 avtobusi za prevoz na patnici. Avionskiot soobrakjaj vo izminatiot period belezheshe slab razvoj. Dvata aerodroma (vo Skopje i vo Ohrid) nisko se rangirani i ne gi zadovoluvaat potrebite. Vo tekot na 1999 g. se prevozeni 1.052.000 patnici, a 2005 g. samo 575.000. Poshtata vo Makedonija imashe baven porast, no beshe glavno sredstvo za vrski s“ do sedumdesettite godini na minatiot vek. Maliot broj poshti opsluzhuvaa pogolem broj korisnici vo sporedba so evropskite i svetskite standardi. Telekomunikaciskiot soobrakjaj, posebno mobilnata telefonija, vo poslednive godini dozhivea vistinski „bum“. Vo tekot na 2005 g. brojot na telefonskite pretplatnici (fiksni prikluchoci) dostigna 553.185, a brojot na mobilnite prikluchoci 1.261.328. Poslednive godini brzo se razviva i elektronskata komunikacija, brojot na internet-korisnicite na krajot od 2006 g. go nadmina iznosot od 390.000 (19% od vkupnata populacija na Makedonija). Uchestvoto na soobrakjajot, skladiranjeto i vrskite vo vkupniot BDP na zemjata iznesuva: 8,4% (2002), 8,4% (2003) i 7,8% (2004). IZV.: Statistichki godishnik na Republika Makedonija, Drzhaven zavod za statistika, za soodvetnite godini. LIT.: Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1950, MANU, Skopje, 2001. D. N. Hisni Sopaj
Кирилична верзија на написот
СООБРАЌАЈ