SHUMA – rastitelna formacija, koja na zemjata formira shumska pokrivka vo pojas shto priblizhno se protega od 500 juzhna do 700 severna geografska shirina i vo koj shumata se pojavuva vo razlichni formi i golemini. Postojat povekje definicii za shumata od ekonomski, od pravno-zakonodaven i od bioloshki aspekt. S“ povekje se prifakja bioloshkata definicija, spored koja shumata pretstavuva zaednica (cenoza) na organizmi, na koja, za razlika od drugite rastitelni formacii (livadi, pasishta, stepi), drvjata $ davaat osnoven beleg (edifikatori). So ogled na nivnata dolgovechnost i brojnite opshtokorisni funkcii shto gi ostvaruvaat, tie najmnogu vlijaat na razvojot na zhivata i nezhivata priroda. Vo shumata, nad, na i vo pochvata zhiveat chlenovi na florata (fitocenoza) i na faunata (zoocenoza), koi zaedno formiraat zaednica na site zhivi organizmi (biocenoza). Vo nea sekoj nejzin chlen ne zhivee zasebno, tuku sekoj zavisi od zaednicata, a voedno i vlijae vrz nea. Biocenozata, zaedno so okolnata atmosfera i pedosfera, formiraat biogeocenoza (Sukachev) ili ekosistem (Tansledz). Tesnata povrzanost na chovekovoto opshtestvo so shumata vo site negovi razvojni fazi proizleguva od raznovidnata poleznost shto ja ima za chovekot. Od taa povrzanost proizlegle razlichnite aspekti od koi naukata ja prouchuvala shumata. Spored istoriskiot redosled, prviot aspekt bil utilitaren (drvoto kako potreba), vtoriot ekonomski (ostvaruvanje profit), tretiot bioloshki, koj ja prouchuva shumata kako slozhen ekosistem, mnogu znachaen za opstanokot na biodiverzitetot i na celata biosfera. Al. And.
Кирилична верзија на написот
ШУМА