ISTORISKI RAZVOJ NA SHUMSKATA VEGETACIJA VO RM. Vegetaciskiot pokrivach vo RM zapochnal da se formira ushte vo stariot tercier-paleogen. Paleogena Makedonija pretstavuvala arhipelag od ostrovi vo okeanot Tetis. Paleogenite sedimenti vo vid na lapori denes se rasprostraneti vo centralna Makedonija. Vo niv F. Padj (1951) vo Skopsko i N. Pan-tikj (1956) vo Ovche Pole nashle fosilni otpechatoci od palmite Trachdzcarpus i Sabal, potoa Tadjodium, Seljuoia, Cinnamomum, Oreodaphne, Passonia, Persea, Mdzrica, Drdzophdzlum i dr. Vrz osnova na vakviot floristichki sostav se doagja do zakluchok deka vo vremeto na paleogenot dominirala tropska i suptropska vegetacija, kakva shto se srekjava vo Meksiko i vo jugoistochna Azija. Kon krajot na oligocenot se sluchile silni orogeni dvizhenja. Do deneshni dimenzii se izdignale Alpite, Dinaridite, sharskopindskite planini. Toa bilo prichina klimata da se zaladi i da se doselat arktotercierni vidovi od rodovite Acer, Alnus, Carpinus, Fradjinus, Populus, Salidj, Tilia i drugi, a vo planinskite predeli vekje rastele Picea, Abies, Pinus, Tadjus i dr. Vo sedimentite od mladiot miocen, kraj avtopatot kaj Veles (Karaslari) se otkrieni kupishta skameneti fosilni koski ispomeshani bez red od majmuni, zhirafi, gazeli, konji, mastodont, hieni i dr. Tie koski se malku podgoreni od plamen. Isti takvi se najdeni i vo Grcija kaj Pikerni, a i dlaboko vo koritoto na rekata Rona. Toa ukazhuva deka na otvoreni mesta se razvivala vegetacija od tipot na savani, kako vo Centralna Afrika, a na blatni tereni rastela shuma od Tadjodium, od shto nastanal jaglenot vo Oslomej i vo Nerezi (Skopsko). Za ovoj period e znachajno shto Sredozemnoto More bilo svedeno na dva bazena, zapadniot kaj utokata na rekata Rona i istochniot kaj utokata na rekite Nil i Drim, a megju bazenite imalo kopno. Slivnoto podrachje na rekata Drim bi-lo najgolemo na Balkanskiot Poluostrov i so nego bile otvoreni migracionite patishta kon Zapadna Azija. Na toa ukazhuvaat Juniperus edjcelsa, J. foetidissima, Pinus palassiana, Celtis tournefortii, Cordzlus colurna, Sdzringe vulgaris i dr., koi tuka go zavrshuvaat svojot zapaden areal. Vo sredniot miocen se sluchilo dlaboko tonenje na kotlinite i nivno polnenje so slatka voda. Vo pochetokot na pliocenot potonuvaat planinite Egeidi i na nivnoto mesto nastanuva Egejskoto More vo koe istekle ezerata. Na takov nachin se prekinati migracionite patishta kon istok i zapad i od toj moment nastapuva pleistocenata epoha. Pleistocenata epoha (diluvium) se Reshenieto na ASNOM za voveduvanje na makedonskiot jazik za sluzhben jazik vo makedonskata drzhava (2 avgust 1944) karakterizira so 4 glacijalni perEdna od laboratoriite na Istrazhuvachkiot centar za genetsko inzhenerstvo i biotehnologija (ICGIB) pri MANU iodi i megju niv 3 interglacijalni. Od site niv e prouchen samo virmskiot period (25.000–12.500). Od nego postojat tragi na lednici na shar Planina, Korab, Jablanica, Jakupica, Pelister i dr. Po ovoj period nastapuva postdiluvium ili holocen, koj e mnogu dobro prouchen vo Srbija, a vo Makedonija postojat fragmentarni podatoci. Postdiluviumot se deli na 5 fazi: 1. preborealna faza – dominiraat borot i brezata; 2. borealna faza dominiraat dabovite; 3. atlantska faza – optimalna klima za mezotermna vegetacija, se proshiruva bukata; 4. subborealna faza – klimata e topla i suva i se shirat mediteranskite vidovi; 5. subatlantska faza – trae od 2500 g. pr. n.e. do 1700 g. Toa e vremeto na unishtuvanjeto na shumskite kompleksi za dobivanje zemjodelsko zemjishte i pasishta. Potoa nastapuva novoto ledeno vreme sè do 1900 g. pr. n.e. R. R. ISTORISKO DRUSHTVO NA NRM – v. Sojuz na drushtvata na istoricharite na RM.
Кирилична верзија на написот
ИСТОРИСКИ РАЗВОЈ НА ШУМСКАТА ВЕГЕТАЦИЈА ВО РМ