EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. Poradi razlichnite klimatsko-vegetaciski pochveni podrachja na kopnoto vo RM, se razlikuvaat povekje vidovi kopneni i vodeni ekosistemi, pretstaveni nomija, za marketing, za finan-Ekosistemi vo Makedonija Planinata Karadjica so prirodnite ezera. Od vodnite ekosistemi najznachaen e ekosistemot na Ohridskoto Ezero, koj po svojata produktivnost spagja vo oligotrofni ekosistemi, za razlika od Prespanskoto Ezero, koe e mezotrofen voden ekosistem. Pod silnoto antropogeno vlijanie ja zgolemuva trofijata na svoite vodi i vo opredeleni periodi, osobeno vo letniot period, minuva vo eutroen voden ekosistem. Dojranskoto Ezero e priroden voden eutrofen ekosistem, koj beshe so najgolema produktivnost vo Evropa. Antropogenite vlijanija pridonesoa negovata produktivnost mnogu da se namali. Kopnenite ekosistemi se razlichni po golemina. Ima golemi i mali ekosistemi. Kopnenite ekosistemi vo Makedonija se razvivaat vo 7 vertikalni zoni so klimazonalni shumski zaednici (T. Nikolovski 1965; Hans Em 1970, 1974; S. Dekov et all 1983; 1987, R. Rizovski 1989, 1993). Vo submediteranskoto podrachje se razviva ekosistemot na dabot prnar i bel gaber (Coccifero-Carpinetum orientalis Oberd. emend Ht). Se razviva vo Gevgelisko, Valandovsko do Demir Kapija, potoa vo Dojransko i vo jugozapadniot del na strumichkoto podrachje. Se razviva na mala nadmorska visochina od 40 do 500 m. Vo kontinentalno–submediteranskoto podrachje se razviva ekosistemot na dabot blagun i bel gaber (LJuerco-Carpinetum orientalis macedonicum Rudski and Ht). Vo Republikava se razviva na golemi povrshini vo centralniot i vo severniot del, pomalku na istochniot i najmalku vo zapadniot del, vo istochnoto krajbrezhie na Ohridskoto Ezero i vo najniskite delovi pokraj re-kite Crn Drim i Radika. Vo ova podrachje spagjaat: Povardarieto, Demir Kapija, Tikveshko, Veleshko i Skopska Kotlina, kotlinata okolu rekata Pchinja, dolniot tek na Crna Reka, do vlezot vo Pelagonija, okolu rekata Bregalnica, Ovchepolsko, SHtipsko, Kochansko i Krivopalanechko, del od Zletovsko, okolu rekata Strumeshnica, Radovishko i Strumichko i rekata Treska do Makedonski Brod od Porechieto. Vo submediteranskoto toplo kontinentalno podrachje se srekjavaat refugialni fitocenozi so mnogu reliktni i endemski vidovi. Vo toplokontinentalnoto podrachje se razviva ekosistemot na ploskachevo-ceroviot dabov ekosistem (LJuercetum Frainetto -cerris macedonicum Oberd. emend Ht). Pogolem del od ovoj ekosistem se naogja vo Zapadna Makedonija: Poloshko, Kichevsko, Debarsko, Belchishko, Izdeglavsko, Strushko, Ohridsko, Prespansko i Pelagoniskata Kotlina. Mal del se javuva vo Krivopalanechko, Kratovska i Delchevska Kotlina. Se razviva na nadmorska visochina od 400 do 850 m. Ladnoto kontinentalno podrachje go zafakja ekosistemot na dabot go-run (Orno-LJuercetum petraea Em). Pokriva pojas od 200 m, zazemajkji ja nadmorskata visochina od 900 do 1.100 m, vednash nad ekosistemot na ploskach i cer. Toj e posleden pojas od daboviot region, koj se razviva na silikatna podloga. Vo podgorskoto kontinentalno planinsko podrachje se razviva ekosistemot na podgorska bukova shuma (Festuco heterophullae – Fagetum Em). Se razviva kako pojas po site makedonski planini, na nadmorska visochina od 1.100 do 1.300 m. Zafakja shiroka zona i pokriva golemi povrshini. Vo nego se naogja i najgolemata drvna masa, a ekosistemot vo vegetacijata se razviva bez sushen period. Uslovite se suphumidni, povolni za razvoj na bukovite i na bukovoelovite ekosistemi. Tie se klimazonalni i mezofilni. Gorskokontinentalnoto planinsko podrachje vo Makedonija go naseluva ekosistemot na gorska bukova shu-ma (Calamintho grandiflorae – Fagetum Em). Se razviva vo site delovi na RM, nad zonata na podgorskata buka vo shirok pojas od 1.300 do 1.650 m nadmorska visina, na podloga od kompaktni silikatni i karbonatni steni. Vo ovoj ekosistem dominira bukata, sprechuvajkji go razvojot na drugite drvja. Zatoa i elata slabo napreduva. Vo gorskiot pojas se srekjava i bukovo-eloviot ekosistem (Abieti -Fagetum macedonicum Em), vo Mavrovsko, planinata Nidje, Visoki CHuki na Kozhuf, Galichica i na Bistra, Jakupica i Pelister. Ekosistemot na chisti elovi shu-mi (Fago – Abietetum meredionale Em) e ekstremno acidofilen. Subalpiskoto planinsko podrachje e najvisokiot pojas na shumska vegetacija i go naseluva ekosistemot na (Fagetum subalpinum Scardo – pindicum (Ht Treg)Em). Ovoj ekosistem se razviva na site planini vo Makedonija, povisoki od 1.650 m nadmorska visina. Toj e prodolzhenie na gorskiot bukov pojas, no se razlikuva po svojata visina i po deformitetite poradi nepovolnite klimatski uslovi. Vo ova podrachje e ekosistemot na molikovite shumi so borovinki (Mdzrtiillo – Pinetum peucis subalpinum Em). Se razviva na silikatna podloga na kamenesti pochvi na planinata Pelister. Od ekosistemot na munikata (Pinion heldreichii Ht) se ostanati samo tragi na masivot na Galichica vrz varovnichka podloga. Ekosistemot na subalpski smrekovi shumi (Picetum subalpinum scardicum Em) se javuva na mali povrshini (na shar Planina), se razviva na 1.700–2.000 m nadmorska visina, kako chisti shumi ili vo zaednica so elata. Ekosistemot na krivuljot (Pinetum mughdz macedonicum (Ht)Em se razviva na najvisokiot Nauchniot sovet na Institutot za biologija, Skopje del od subalpskiot pojas na planinata Jakupica i na mali ostatoci na shar Planina do 2.500 m nadmorska visina. Se razviva na silikatna i karbonatna podloga, poradi shto se javuva vo dve varijanti (silicicolum Em i calcicolum Em). Vo alpsko planinsko podrachje se razvivaat visokoplaninski klimazonalni trevesti ekosistemi na planinite: Kozhuf, Nidje, Baba so Pelister, Deshat, Korab, shar Planina i Jakupica. Na karbonatni steni se razviva ekosistemot na Edraiantheto – Helianthemum alpestris Ht na plitki pochvi, a na podlaboki pochvi ekosistemot na Trifolium norici-Caricetum i Edraiantheto – Eldznetum Ht. Vrz silikatna podloga se razviva ekosistemot na Diantho scardici – Festucetum(heleri) Ht, a na grebenite so silen udar na vetrovite ekosistemot Lino – Seslerietum Ht. LJ. Gr.
Кирилична верзија на написот
ЕКОСИСТЕМИ ВО МАКЕДОНИЈА