MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopolitichka teritorija vo centralniot del na Balkanot. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata antichka drzhava na Filip Ⅱ i Aleksandar Ⅲ Makedonski. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole, zapadno od Vardar. Na toj teren e formirana makedonskata drzhava so prestolnina vo Pela. Istoricharot Herodot (Ⅴ v. pr.n.e.) naveduva deka so Makedonija se oznachuva teritorijata megju rekite Vardar i Bistrica. Podocna, kako shto se shirelo makedonskoto kralstvo, taka se shirelo i imeto Makedonija, apsorbirajkji gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. Taka, pod imeto Makedonija, ushte vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot megju planinite Pind i Olimp na jug, shar Planina na sever, rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. Za potekloto na imeto Makedonija ima povekje mislenja. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. Toa mislenje go zastapuva i geografot Strabon. Spored drugi, imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem, visok, planinski“, i don – „zemja“, shto vo bukvalen prevod bi znachelo „golema, visoka, planinska zemja“. So ova ime Makedonija se oznachuva niz celata nejzina istorija. Makedonija, geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov. Go zafakja sredishniot del na Poluostrovot i shiroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Zaliv. Na sever e zagradena so shar Planina, Skopska Crna Gora, Kozjak, Osogovo i so Rila, a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab, Deshat, Krchin, Jablanica, Gramos i Pind, a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. Vo ovie prirodni i etnichki granici taa zafakja povrshina od 68.451 km .So Bukureshkiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena megju pobednichkite sili vo Balkanskite vojni Srbija, Grcija i Bugarija. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34.411 km ili 50,3%, pomal del na Srbija 26.440 km ili 38,6% i najmal del na Bugarija 6.798 km ili 9,9%, a oddelni podrachja bile dodeleni i na Albanija, kako Mala Prespa, Golo Brdo, del od Gora i dr., so povrshina od 802 km ili 1,2%. Vsushnost, Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija, Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. Makedonija ima moshne povolna geografska polozhba. Sredishnata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmozhila da stane krstosnica na vazhni patishta i magistrali. USHTE vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata Karta na geografska Makedonija poprechna magistrala Via Egnatija (Via Egnatia), koja od Drach preku Elbasan, Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. Podocna, glavnite megjunarodni soobrakjajnici shto ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. Solun, pak, od sekogash bil i ostanal najvazhno pristanishte za celata makedonska teritorija. Makedonija se karakterizira so moshne slozhena reljefna struktura. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi – shar Planina (2.747), Pirin Planina, Osogovo (2.252), Jakupica (2.540), Baba (2.601), Bistra (2.163) i dr. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija, Polog, Skopska Kotlina, Ovche Pole, Strumichka Kotlina, Serska Kotlina, Blagoevgradska Kotlina i dr.). Za ramnite dna na kotlinite se karakteristichni aluvijalnite pochvi i smolnicite, po nivnite rabovi diluvijalnoto zemjishte, a na planinite kafeavite pochvi. Kristalestite shkrilci, magmatskite i metamorfnite karpi, od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija, se nositeli na povekje vazhni minerali, kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv, zheleznata ruda na Bistra, bakarnata ruda kaj Radovish, hromnata ruda vo ljubotenskiot masiv i na Halkidik i dr. Vo Makedonija, koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More, se javuva mediteranskata klima, a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlozhena na kontinentalnata klima. Na visokite planini, pak, vladee planinskata klima. Hidrografskata mrezha vo Makedonija ja sochinuvaat rekite: Vardar, Struma, Mesta, Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki, kako i ezerata – Ohridsko, Prespansko, Dojransko, Kostursko, Lagadinsko, Beshichko i dr. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristichnite shumi – makii, a od kulturnite rastenija – so lozata i maslinkata. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi shumi, koi se naredeni katovski, a nad niv se visokoplaninskite pasishta. ZHivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna. LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizichka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Al. St.
Кирилична верзија на написот
МАКЕДОНИЈА етно-историска и геополитичка територија во централниот дел на Балканот