INVESTICII – zgolemuvanje na postojnite kapitalni fondovi, koi naturalno postojat vo tri oblici: gradezhni objekti (fabrichki hali i administrativni zgradi); oprema (mashini, tehnoloshki linii i sl.); i zalihi (surovini, poluproizvodi i gotovi proizvodi). Pritoa, bruto-investiciite ja pretstavuvaat vkupnata masa na investiciite vo ekonomijata, vo opredelen vremenski period, bez ogled dali stanuva zbor za investicii nameneti za zamena na istroshenite kapitalni fondovi ili, pak, za nivno zgolemuvanje. Neto-investiciite, pak, go pretstavuvaat samo delot na investiciite so koi e realizirano zgolemuvanje na kapitalnite fondovi vo ekonomijata nad dotogashnoto postojno nivo. Ottuka, neto-investiciite se pomali od bruto-investiciite za iznosot na amortizacijata (istroshenosta) na kapitalnite fondovi. Na investiciite im pripagja znachajna uloga vo dinamiziranjeto na ekonomskiot rast. Na makroplan investiciite se determinirani pred sè od goleminata na nacionalnoto shtedenje, visinata na kamatnata stapka i ochekuvanjata na ekonomskite subjekti za idnite nastani (ekonomski i politichki). Gledano od aspekt na poedinechno pretprijatie, izvorite za finansiranje na investiciite obichno se kombinirani od: sopstveni sredstva na pretprijatieto (neraspredelen profit), bankarski krediti, emisija na korporaciski obvrznici i emisija na akcii. Vo razvienite zemji, vo finansiranjeto na pochetnite fazi na razvojot na pretprijatieto, znachajno mesto mu pripagja na neformalniot rizichen kapital (t.n. biznis-angeli), a vo povisokite razvojni fazi i na oficijalniot rizichen kapital (venture capital). Vo prethodniot sistem SRM ostvari intenzivna investiciona aktivnost. Vo periodot 1956–1980 g., prosechnata stapka na bruto-investiciite (uchestvo na bruto-investiciite vo opshtestveniot proizvod) iznesuvashe okolu 40% i pridonesuvashe za dinamichen ekonomski rast na zemjata (v. ekonomski rast i razvoj). Iako, pochnuvajkji od 1965 pa sè do 1981 g., sopstvenite sredstva na pretprijatijata, kako izvor na finansiranje na investiciite, manifestiraa tendencija na porast, bankarskite krediti (a od 1974 do 1981 g. i onie od stranski izvori) zadrzhaa vonredno visoko uchestvo (51,8% – 1965 g., do 60% – 1981 g.). Po 1980 g. investiciite pochnaa silno da opagjaat (1984 g. nivnoto uchestvo vo OP se svede na 21,3%), a opagjashe i nivnata ekonomska efikasnost. Vo periodot po osamostojuvanjeto na RM, bruto-investiciite vo fiksnite fondovi pokazhuvaat dolgorochna tendencija na stagnacija, odrzhuvajkji se na nivoto pomegju 15 –17% vo bruto domashniot proizvod na zemjata. Bruto-investicii vo fiksni fondovi vo RM godina kako % vo BDP 1994 15,3 1995 16,5 1996 17,4 1997 17,4 1998 17,8 1999 17,9 2000 16,2 2001 14,8 2002 16,6 Osnovnite prichini za vakvata sostojba se: niskoto nacionalno shtedenje, visokite realni kamatni stapki, dejstvoto na neekonomskite faktori i nivniot odraz vrz ochekuvanjeto na ekonomskite subjekti i slabiot priliv na stranski direktni investicii. Generalno gledano, za da se dinamizira rastot i da se osposobi ekonomijata da kreira novi rabotni mesta, potrebno e brutoinvesticiite vo fiksnite fondovi da go zgolemat svoeto uchestvo vo BDP do 25%. Vo ovoj kontekst, kreiranjeto na povolna investicionata klima (v. investiciona klima) ostanuva kluchen faktor za pottiknuvanje na domashnite i na stranskite investitori da vlozhuvaat vo makedonskata ekonomija. IZV.: Republichki zavod za statistika, Razvojot na SR Makedonija 1945–1984, Skopje, 1986, 41-51; Republichki zavod za statistika, Statistichki godishnik na Republika Makedonija 1997, Skopje, dek. 1997, 547 -563. LIT.: M. Nestoroski, Mozhnosti za povisoko nivo na investicii vo Republika Makedonija. Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU – Skopje, 2004; N. Kljusev, Investiciona depresija, na istoto mesto. T. F.
Кирилична верзија на написот
ИНВЕСТИЦИИ