FAUNA NA MAKEDONIJA – relativno dobro e istrazhena, kako spored kvalitetot na prouchuvanjata, taka i spored opfatenosta na pooddelni taksonomski grupi. Spored poslednite analizi za bogatstvoto Peperutka (Parnassius apolo) na bioloshkata raznovidnost na zemjite vo ramkite na evropskiot kontinent, nashata zemja e rangirana vo samiot vrv na listata na zemji, koi pretstavuvaat znachajni centri na evropskiot diverzitet. Najvpechatliva odlika na deneshnata fauna e ogromnoto bogatstvo na vidovi, heterogenosta, odnosno prisustvoto na kompleksi na faunistichki elementi so razlichno zoogeografsko poteklo i so vi-Slatkovoden sunger sok stepen na endemizam. Spored dosegashnite soznanija, vo faunata na Makedonija se registrirani vkupno 9.567 taksoni (9.339 vidovi i 228 podvidovi), od koi 674 taksoni (602 vidovi i 72 podvidovi) se makedonski endemiti. Tipot na chlenkonogi organizmi (Arthropoda), kako najbrojni pretstavnici vo zhivotinskiot svet, vo nashata fauna se pretstaveni so najgolem broj taksoni (7.743), od koi 7.574 vidovi i 169 podvidovi. Megju podobro ganizmi e redot na peperutki (Lepidoptera) so vkupno registrirani 2.295 taksoni (2.261 vidovi i 34 podvidovi). ’Rbetnicite se pretstaveni so vkupno 536 taksoni (506 vidovi i 30 podvidovi), megju koi ribite (Pisces) so 58 avtohtoni vidovi, vodozemcite (Amphibia) so 15 vidovi i 2 podvida, Lazhna skorpija vlekachite (Reptilia) so 32 vida i 8 podvidovi, pticite (Aves) so 319 vidovi i 19 podvidovi i cicachite (Mammalia)so 82 vida i eden podvid. Najvisok stepen na endemizam se javuva kaj slednive taksonomski grupi: slatkovodni sungjeri (Porifera) – 60%; akvatichni polzhavi (Gastropoda aljuatica) – 74,5%; lazhni skorpii (Pseudoscorpiones) – 73%; senokosci (Opiliones) – 47,5%; izopodni rakovi (Isopoda) – 85%; amfipodni rakovi (Amphipoda) – 81,4%; vistinski stonogalki (Diplopoda) – 37% i ostrakodi (Ostracoda) – 26%. Kaj ’rbetnicite najvisok stepen na endemizam se javuva kaj ribite (Pisces) – 34,5%, odnosno od vkupniot broj na vidovite (58), 20 vidovi se makedonski endemiti. Bogatata i heterogena fauna shto denes se srekjava kaj nas e rezultat na Vistinska stonogalka dolg istoriski razvoj, vo chija geneza pokraj diferenciranjeto na avtohtoni vidovi, znachajna uloga ima i prodiranjeto na doselenici od drugi podrachja. So promenite na klimatskite uslovi niz geoloshkata istorija, vidovite shto nekogash zhiveele na ova podrachje, vo najgolem del ischeznale poradi nepovolnite uslovi. Samo mal del opstanale vo opredeleni stanishta pomalku izlozheni na promenite, kako shto se rechnite klisuri, dlabokite ezera i peshterite. Ovie vidovi pretstavuvaat relikti – ostatoci od nekogashnata fauna shto go karakterizirala ova podrachje. Vo geoloshkiot period goren tercijar (neogen), vo epohata miocen, (zapochnata prouchenite grupred 23, a stvo na Med. f. i PMF. Za prv de-OstrakodaAmfipoden rak pi od ovoj tip orzavrshena kan bil izbran I. Tadjer (1981– „FENI INDUSTRI“ F pred 5 milioni godini) na teritorijata na Makedonija vladeela tropsko-suptropska klima. Vo slednata geoloshka epoha pliocen (od pred 5 do 1 milion godini) nastapuva postepeno zaladuvanje so posuva klima, shto doveduva do enormno shirenje na trevestite ekosistemi od tipot na deneshnite savani. Od ovie dve epohi (goren miocen i dolen pliocen) na povekje lokaliteti vo Makedonija (Skopska Kotlina, Veles, Valandovo, Ovche Pole) se pronajdeni ostatoci od fosilna fauna shto bila slichna na faunata, koja denes se srekjava vo Centralna Afrika, kako shto se fosilni slonovi, nosorozi, zhirafi, gazeli, antilopi, fosilni konji, divi svinji, sabjest tigar, majmun i dva vida izumreni dzverovi. Na padinite na Vodno se pronajdeni ostatoci od najkrupniot djinovski predok na deneshniot slon (Dinotherium giganteum), chija visochina na teloto dostigala do 4,5 m. Vo pliocenot, golem del od teritorijata na Makedonija bil pokrien so dve golemi ezera, Egejskoto Ezero, koe se prostriralo vo povekjeto kotlini, od Polog i Skopskata Kotlina na sever do Pelagonija i Gevgeliskata Kotlina na jug, vkluchitelno i segashnoto Dojransko Ezero, koe prestavuva negov posleden ostatok. Kon krajot na pliocenot i vo geoloshkata epoha pleistocen nastapuva regresiven period so spushtanje na nivoto na Egejskiot Basen, shto uslovilo istekuvanje na vodata i raschlenuvanje na Egejskoto Ezero na povekje pomali ezera, koi vo tekot na ledeniot period se zadrzhale vo segashnite kotlini. Vo jugozapadniot del na Makedonija se naogjalo Desaretskoto Ezero, chij geoloshki zhivot go prodolzhuvaat Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, zaedno so delumno zachuvanata tercijarna reliktna ezerska fauna, ezera shto denes se povrshinski izolirani. So nastapuvanjeto na geoloshkata epoha pleistocen, ili ledeno vreme (od pred 1 milion do 10.000 godini), doagja do drastichno opagjanje na temperaturata vo Severna i Sredna Evropa, pa duri i na balkanskite prostori, kade shto ischeznale site tercijarni tropski elementi. Cela Severna Evropa, pogolem del od Sredna Ev-Dinotherium giganteum ropa, kako i povisokite zoni na planinite vo Juzhna Evropa i kaj nas, bile prekrieni so mraz duri i preku leto, za shto postojat brojni dokazi, kako shto se planinskite cirkovi, moreni i lednichki ezera. Pritoa severnite faunistichki elementi migrirale kon jug. Istovremeno tercijarnata orealna fauna od nashite visoki planini se spushtila vo nizinite, kade shto doagja do meshanje na vidovite so poteklo od Severna Evropa so predglacijalnite vidovi od nashata planinska fauna, kako i megju vidovite od razlichni planinski grebeni. So odredeni oscilacii vo tekot na interglacijalnite fazi na teritorijata na RM se odrzhuvala severnata ladnoljubiva glacijalna fauna, s“ do pred 10.000 godini, koga poradi nagloto zatopluvanje, doshlo do nejzino masovno povlekuvanje na sever kon subarktichkite i arktichkite podrachja i kon visokoplaninskite zoni na nashite planini. Istovremeno, nizinskiot pojas postepeno zapochnale da go naseluvaat juzhni, mediteranski i istochni vidovi, na koi im pogoduvala toplata klima. Mediteranskata fauna po dolinata na rekata Vardar doprela do Skopskata Kotlina, a mnogu mediteranski vidovi prodrele na sever samo do Veles, Demir Kapija ili ushte pojuzhno. Sv. P. – V. Sid. Pristapnica za uchestvo vo „FASHA“
Кирилична верзија на написот
ФАУНА НА МАКЕДОНИЈА