DIVECH – opredelen broj vidovi divi zhivotni (cicachi i ptici) shto zhiveat slobodno vo prirodata ili vo ogradeni prostori vo koi intenzivno se odgleduvaat, se razmnozhuvaat, se zashtituvaat i se lovat. Sopstvenost se na drzhavata i, kako dobro od opsht interes, uzhivaat zakonska zashtita. Spored Zakonot za lov, kako divech se proglaseni 127 vida od divata fauna na RM, rasporedeni vo slednite kategorii: a) trajno zashtiteni – 79 vida, od koi 9 cicachi i 70 ptici (srna, mechka, ris, chakal, vidra, site vidovi orli, sokoli, bufovi i dr.); b) zashtiteni so lovostoj – 31 vid, od koi 6 cicachi i 25 ptici (obichen elen, divokoza, diva svinja, zajak, polska erebica, erebica kamenjarka, fazan i dr.); v) bez zakonska zashtita – 17 vida, od koi 9 cicachi i 8 ptici (volk, lisica, kuna belka, jastreb kokoshkar, strachka, siva vrana, chavka i dr.). Kako divech od posebno lovnostopansko znachenje se: obichniot elen, divokozata, divata svinja, zajakot, polskata erebica i erebicata kamenjarka. Introduirani (alohtoni) vidovi se: elenot lopatar, muflonot i fazanot. Rasprostranetost i brojna sostojba na glavnite lovnostopanski vidovi (2006): a) obichen elen (Cervus elaphus L.) – pred ischeznuvanjeto, kako balkanski endem bil rasprostranet vo pogolemiot del od ridsko-planinskite reoni na RM. Reaklimatiziran e vo povekje reoni (shR „Jasen”, NP „Mavrovo” i „Pelister” i vo lovishtata „Kadina Reka” i „Ponikva”), kade se odgleduva na okolu 30.000 ha, so brojna sostojba od okolu 300 grla; b) srna (Capreolus capreolus L.) – rasprostraneta e na okolu 900.000 ha vo site pogolemi shumski ekosistemi. Brojnata sostojba iznesuva okolu 5.000 grla; v) divokoza (Rupicapra rupicapra L.) – najzastapena vo Zapadna Makedonija (NP „Mavrovo”, shR „Jasen”) na okolu 90.000 ha i brojnost od 1.800 grla; g) diva svinja (Sus scrofa L.) – zastapena e vo site ridsko-planinski ekosistemi vo zemjata. Poluintenzivno se odgleduva i vo nekolku zagradeni lovishta. Vkupnata lovnoproduktivna povrshina iznesuva 600.000 ha, so okolu 2.500 grla; d) mechka (UrsusarctosL.) i ris (Ldzndj ldzndj L.) – rasprostraneti se vo zapadnite i vo jugozapadnite shumski podrachja. Najbrojni se vo NP „Mavrovo” i „Pelister” na povrshina od okolu 250.000 ha. Brojnata sostojba na mechkata e stabilna i iznesuva okolu 150 edinki, a na risot e vo opagjanje (20–30 primeroci); gj) zajak (Lepus europaeus Pall.) – rasprostranet e na povekje visoramnini i branovidni ritchesti tereni na okolu 1.000.000 ha, so okolu 30.000 primeroci. Vo nekoi kotlini (Polog, Skopsko Pole, Pelagonija i dr.) e rechisi ischeznat; e) polska erebica (Perdidj perdidj L.) – gi naseluva site zemjodelski reoni chija nadmorska visochina ne e pogolema od 600 do 800 m. Se odgleduva na okolu 400.000 ha, a brojnata sostojba iznesuva okolu 30.000 edinki; zh) erebica kamenjarka (Alectoris graeca Meisn.) – rasprostraneta na okolu 200.000 ha, so brojnost od okolu 10.000 edinki. Ima tendencija kon namaluvanje na nejzinata brojnost kako rezultat na promenata na ekoloshkite uslovi vo nejzinite poraneshni mestozhiveenja. Poznachajnite naogjalishta se na: ZHeden, Suva Gora, Skopska Crna Gora, Klepa, Demir Kapija, Bogoslovec i dr. V. Mal.
Кирилична верзија на написот
ДИВЕЧ