ARHITEKTURA VO MAKEDONIJA. Vo istorijata na kultura-Kulten predmet vo vid na model na kukja, keramika, Tumba, Porodin, Bitolsko, neolit ta na Makedonija arhitekturata e prisutna so razlichen intenzitet ushte od prvite predistoriski kulturi, pa sћ do denes. Od predistorijata na teritorijata na Makedonija srekjavame mnogu lokaliteti od vremeto na neolitot, na eneolitot, od bronzenoto i od zheleznoto vreme. Od arhitektonska i urbanistichka gledna tochka bitno e da se istakne formiranjeto na naselbite – lokacija, organizacija i zashtita. Naselbite se postavuvani na visochini lesni za odbrana opkruzheni so odbranben dzid. Vo naselbata na istekot na Drim od Ohridskoto Ezero, vo deneshna Struga, kukjite bile postavuvani na brojni drveni kolci so shto bile zashtiteni od napadi otkaj bregot. Drvenite kukji, nivnata osnova (pravoagolna, kvadratna, trapezoidna), vnatreshnata podelba na povekje prostorii vo koi se pronajdeni ognishta i „ambari“, jami, stopanski objekti, konstrukcijata, potoa, nekropolite, grobovite i nivnite konstrukcii, kako i upotrebata na kamen kako gradezhen materijal prvpat e zabelezhana vo eneolitot. Preku ostatocite od antikata, elinizmot i Rim, go sledime izgledot na gradovite, nivnata urbanizacija, kako i oddelni gradbi od opshtestven karakter – hramovi, teatri, termi, potoa, palati – vo Skupi, Stibera, Stobi, Herakleja Linkestis, Lihnidos i dr. Za zashtita od napadi gradovite bile obikoleni so dzidovi zajaknati so kuli. Ranohristijanskiot – paleovizantiski period, koj se karakterizira so shirenje na hristijanstvoto vo Makedonija, pridonese za pobrz razvoj na gradovite, osobeno na onie shto stanuvaat sedishta na episkopite. Taka, paleovizantiskite naselbi vo svoite urbani koncepcii neposredno se vrzuvaat za elinistichkite tradicii, a arhitekturata ima opshti elinistichki i rimski karakteristiki. Izgradeni se brojni sakralni i profani objekti od Ⅳ do Ⅵ v., posebno bazilikite, najchesto, so krstilnici vo Stobi: Episkopska bazilika, Centralna bazilika, izgradena vrz ostatoBazilika vo antichkiot lokalitet Herakleja Linkestis (V – Ⅵ v.) cite od Sinagogata, Severna bazilika, kako i bazilikite vo Herakleja i vo Bargala, pettokorabnata bazilika i polikonhalnata crkva vo Lihnidos i dr., ukraseni so podni mozaici. kje gi navedeme palatite vo Stobi: Teodosijanska, Parteniusovata i Palata na Psalmite, so peristili, trikliniumi i drugi prostorii. So naseluvanjeto i stabilizacijata na Slovenite na teritorijata na Makedonija vo tekot na Ⅵ i delumno vo Ⅶ v. i so nivnoto meshanje so domashnoto naselenie, vo novonastanatite opshtestveni i kulturni uslovi se sozdava i postepeno se razviva edna nova makedonsko-slovenska kultura koja ja sledime vo tekot na sredniot vek i koja osobeno doagja do izraz vo izgradbata na sakralnite objekti. Pozhiva graditelska aktivnost kaj makedonskite Sloveni belezhime po nivnoto hristijaniziranje od sredinata na IX v., vo Istochna Makedonija vo Bregalnichkata i vo Strumichkata ob-last, koja se povrzuva so vremeto na Kirila i Metodija pa navamu, a osobeno za vremeto na Klimenta i Nauma, kako i podocna za vreme na Samuilovata makedonska drzhava. Vo periodot na raniot sreden vek vo Istochna Makedonija se izgradeni povekje crkvi, na shto ukazhuvaat arheoloshkite istrazhuvanja i iskopuvanja koi se vo tek. Zastapeni se raznovidni krstoobrazni formi koi se temelat na postarite tradicii od ovaa oblast. Ednokorabnata crkva vo seloto Krupishte, SHtipsko (IX-Ⅹ), krstovidnata crkva kraj Krupishte (IX-Ⅹ), crkvata vo selo Morodvis, Kochansko, vo forma na vpishan krst (obnovena vo IX-Ⅹ v.), potoa crkvite vo ZHiganci i vo Tarinci, dvete vo for-ma na sloboden krst, koi datiraat od krajot na IX i pochetokot na H v. Kon krajot na IX v., vo Ohrid, Kliment ja podignal manastirskata crkva „Sv. Pantelejmon“ vo forma na trikonhos, chii ostatoci se otkopani od D. Koco, pod temelite na „Imaret“ djamijata. So arheoloshki istrazhuvanja e utvrdeno deka Kliment svojata crkva ja izgradil vrz ostatocite na eden postar urnat trikonhos (podignat vo Ⅵ-Ⅶ v.), koj bil izgraden vrz ostatocite na izgorena, ushte postara, ranohristijanska bazilika. Neshto podocna, no za vreme na Klimenta, na zapadnata strana crkvata e dogradena vo forma na krst so kube kade shto bil postaven i Klimentoviot grob. Izgraden e i narteks, a podocna se dogradeni paraklisi – kapeli i trensovi i kula kambanarija na zapadnata strana. So proshiruvanjeto na crkvata stariot trikonhos dobil funkcija na oltar. Crkvata e obnovena vrz starite ostatoci vo 2002 godina. Kon krajot na IX ili na samiot pochetok na H v. Naum ja podignal crkvata „Sv. Arhangeli“ na juzhniot breg na Ohridskoto Ezero. I ovaa crkva, chii temeli se otkopani pod temelite na deneshnata crkva „Sv. Naum“, od D. Koco, imala trikonhalna osnova, rechisi identichna so Klimentovata crkva. Deneshniot izgled na manastirskata crkva podignata na temelite na Naumovata crkva nastanal podocna, gradena e vo nekolku fazi koi pripagjaat na turskiot period. Vo ova vreme izgradeni se ushte nekolku pomali crkvi vo okolinata na Ohrid vo forma na trikonhos (na Gorica, vo s. Zlesti i vo s. Izdeglavje), shto zboruva za znachenjeto i vlijanieto shto ja imala Klimentovata crkva, chija forma vo ovoj kraj bila primenuvana, a ja srekjavame i vo drugi kraishta vo Makedonija: „Kubelitisa“ vo Kostur, crkvata „Sv. Nikola“ vo Vineni vo Mala Prespa i dr. Makedonskite Sloveni vo tekot na Ⅹ-XI v. sozdavaat svoi lokalni avtonomii, a vo vremeto na car Samuil izvojuvale i samostojnost. Vladeenjeto na Samuil oznachuva i emancipacija na makedonskata crkva so arhiepiskopija vo Ohrid, kako i reurbanizacija na gradovite vo negovata drzhava. Materijalnite mozhnosti ovozmozhuvale izgradba na reprezentativni zgradi. Zatoa vo ova vreme se gradat baziliki, megju koi spagja bazilikata „Sv. Ahilij“ (okolu 983) na ostrovot Ail kaj Mala Prespa (denes na teritorijata na Grcija), zachuvana vo urnatini, potoa crkvata vo selo Vranishte kaj Struga, kako i bazilikata „Sv. Sofija“, katedralna crkva vo Ohrid. Izgradena e vrz temelite na starohristijanska bazilika i pretstavuva spoj na docnoantichko-ranovizantiskiot period, na Samuilovoto vreme i na podocnezhnata srednovekovna arhitektura od Ⅻ do ⅩⅣ v. „Sv. Katedralnata crkva „Sv. Sofija” vo Ohrid Sofija“ e trikorabna bazilika so transept i kupola koja denes ne postoi. Ima dvokaten narteks. Vaka koncipirana, crkvata „Sv. Sofija“ pretstavuva edinstveno reshenie za teritorijata na Makedonija. Za vremeto na nejzinoto gradenje ne postojat tochni podatoci, se smeta deka ja podignal Samuil, a za vreme na arhiepiskopot Leon (1037–1056) mozhela da bide obnovena koga e i zhivopisana. Vo pochetokot na ⅩⅣ v. e izgraden i dvokaten eksonarteks koj pretstavuva edno od najubavite arhitektonski ostvaruvanja vo srednovekovna Makedonija. Deneshnata forma crkvata „Sv. Sofija“ ja dobila vo vremeto na Turcite, koga bila pretvorena vo djamija. Po osloboduvanjeto se izvrsheni obemni konzervatorskorestavratorski raboti na arhitekturata i na zhivopisot. Od krstovidnite crkvi izgradeni vo ova vreme, kje ja navedeme crkvata „Sv. German“, vo istoimenoto selo na Mala Prespa (na teritorijata na R Grcija) prvpat zhivopisana vo 1006 godina. Potoa, crkvata „Sv. Bogorodica“ vo Drenovo, kaj Kavadarci, vo forma na zbien vpishan krst obikolen od trite strani so korabi. Ovde spagja i zapadnata krstovidna crkva „Sv. Leontij“ na manastirot Vodocha, kaj Strumica, so delumno zachuvani dzidovi i svodovi, no bez kupolata koja postoela nad presekot na krstot. So arheoloshki ispituvanja se otkrieni ostatocite na temelnite dzidovi na apsidite na oltarot, proskomidijata i gjakonikonot, koi bile urnati poradi povrzuvanjeto so malku podocna izgradenata crkva, taka shto zaedno so postojnata crkva formira edinstven prostor. Potoa crkvata „Sv. GJorgji“ kraj seloto Gorni Kozjak, SHtipsko od Ⅹ v. Zgradite od ovoj period i ponatamu se potpiraat na opshtite postavki na istochnata i na vizantiskata koncepcija, vo nekoi detali i vo sekundarni reshenija pokazhuvaat novi postiganja, pred sћ, vo poslobodniot odnos i neobichnata gruba monumentalnost, shto ukazhuva na mozhnosta deka tie objekti mozhele da bidat delo na domashnite majstori, koi ne bile tolku tesno privrzani za strogosta na vizantiskite koncepcii. Site ovie zgradi se gradeni od kamen i tula vo mnogu slobodna kombinacija. Po raspagjanjeto na Samuilovata drzhava nastanuvaat izmeni, ne samo politichki tuku i vo umetnichkite koncepcii. Dvovekovnata vizantiska uprava vo Makedonija ja nasochuva i arhitekturata i likovnata umetnost na pochisti vizantiski formi. Ktitorite, sega chesto i pretstavnici na vizantiskiot dvor, se stremat vo novata sredina da gradat crkvi srodni so crkvite od vizantiskata prestolnina. Od ova vreme se zachuvani izvesen broj objekti raznovidno reshavani vo osnovata. Osven zasvodeni trikorabni baziliki, kako „Sv. Nikola“ vo Mariovo (1095), se sretnuvaat i crkvi so krstovidni reshenija, na primer, prvobitnata crkva vo Staro Nagorichane, za koja se smeta deka ja podignal vizantiskiot car Roman Ⅳ Diogen (XI v.), potoa crkvata „Sv. Pantelejmon“ vo seloto Nerezi kraj Skopje (1164) izgradena od Aleksej Komnen, koja po svojata arhitektonska koncepcija kako petkupolen objekt se vrzuva za vizantiskata crkva. Taa vo Cari-grad e eden od najznachajnite obje-ARHITEKTURA A kti od ovoj period. Vo forma na vpishan krst so edna kupola pred krajot na ⅩⅠⅠⅠ v. e izgradena crkvata „Bogorodica Perivleptos“, sega „Sv. Kliment“, vo Oh-rid, zaduzhbina na Progon Zgur i crkvata „Sv. Jovan Bogoslov – Kaneo“. Vo ovoj period se izgradeni i crkvi so pomali razmeri i so drugi formi, kako na primer: tetrakonhalnata crkva „Bogorodica Eleusa“ kaj Strumica (1085), trikonhalnata crkva „Sv. Nikola“ vo s. Vineni na Mala Prespa, kako i nekolku ednokorabni crkvi megju koi najznachajni se: crkvata na manastirot „Sv. GJorgji“ vo s. Kurbinovo (1191), crkvata „Sv. Nikola“ vo s. Varosh – Prilep (1299) i crkvata na manastirot Treskavec kraj Prilep. Vo vremeto koga Makedonija e prikluchena kon srednovekovnata srpska drzhava (ⅩⅣ) se obnovuvaat i gradat povekje manastirski crkvi, kako od strana na srpskite vladeteli, taka i od srpskite i od makedonskite feudalci. Ovie crkvi, najchesto se gradeni kako krstovidni so edno centralno kube izdignato na visok tambur, a se Crkvata „Sv. Arhangel”, s. Kuchevishte, Skopje srekjavaat, poretko, i crkvi resheni vo drugi formi. Najchesto se podigaat na imotite na feudal-cite, glavno se so pomali dimenzii, no so bogata nadvoreshna obrabotka. Ovde e vazhno da se istakne deka i pokraj novonastanatite politichki promeni gradbata prodolzhuva da gi sledi mesnite tradicii. Zachuvani se povekje manastirski crkvi vo okolinata na Skopje: „Sv. Nikita“ (1307), Markov Manastir (1377), potoa crkvata „Sv. Arhangel Mi-hail i pustinozhitel Gavril“ vo Lesnovo (1341), „Sv. Nikola“ vo Psacha (1358), „Sv. Bogorodica Zaumska“ na istochniot breg na Ohridskoto Ezero (1361) i dr. Pogolema po dimenzii e petkupolnata crkva „Sv. GJorgji“ vo Crkvata „Sv. Pantelejmon” vo s. Nerezi, Skopsko (Ⅻ v.) Staro Nagorichane (dogradena vo 1313). Izgradeni se i nekolku crkvi so trikonhalna forma: „Sv. Andreja“ (1389) i „Sv. Arhangeli“ vo okolinata na Skopje, kako i povekje crkvi so sosema ednostavna ednokorabna forma zasvodeni so polucilindrichni svodovi –„Car Konstantin i carica Elena“, „Sv. Nikola Bolnichki“, „Sv. Bogorodica Bolnichka“ vo Ohrid, „Sv. Dimitrija“ vo Veles i dr. Na krajot na ovoj period koga vo Makedonija se razvival hezihazmot, versko dvizhenje kon isposnishtvo so zasiluvanje na monashkiot zhivot vo peshterite, se pravat i peshterni crkvi vo karpite na krajbrezhjeto na Prespanskoto i na Ohridskoto Ezero i vo drugi kraishta („Sv. Erazmo“, „Sv. Bogorodica Peshtanska“ vo blizinata na Ohrid, „Sv. Atanasij“ i „Sv. Bogorodica“ vo Kalishta kaj Struga, „Sv. Arhangel“ vo s. Radozhda i dr.). Kaj objektite od ovoj period se chuvstvuva pogolema stilska povrzanost, makar shto sekoj objekt nosi i svoi specifiki. Golemo vnimanie e posveteno na nadvoreshnata obrabotka na objektite, na nivnata prostorna plastika, na raschlenuvanjeto na fasadite so pilastri, slepi arkadi, nishi, na dekorativnoto dzidanje i na primenata na keramoplastika, shto pretstavuva logichen razvoj vo obrabotkata, koristena ushte vo objektite od ⅩⅠⅠⅠ v. Po potpagjanjeto na Makedonija pod osmanliskata vlast vo izmeneti politichki i opshtestveni priliki e namalena arhitektonskata aktivnost koja se sveduva, glavno, na izgradba na mali ednokorabni crkvi zasvodeni so polucilindrichni svodovi, so skromen izgled, shto kje potrae sћ do vremeto na makedonskata prerodba. Pokraj sakralnata arhitektura, vo tekot na sredniot vek vo Makedonija se razvivala profanata i voenata arhitektura, Samuilovite tvrdini vo Ohrid, Markovi kuli vo Prilep, Kale vo Skopje, a go sledime i urbaniot razvoj na gradovite vo tekot na reurbanizacijata na naselbite vo slovenskiot period, posebno od krajot na IX v. i podocna. Osmanliskoto vladeenje so Makedonija, novite ideoloshki i opshtestveni uslovi nametnaa potreba od izgradba na objekti so nameni koi treba da gi zadovolat opshtestvenite, verskite i drugite potrebi na osvojuvachot. Arhitekturata dobiva novi sodrzhini i belezi karakteristichni za islamskiot svet. Od sakralnite islamski objekti najmnogu se gradat djamii. Tie najchesto imaat kvadratna osnova so trem, a pokrieni se so kupoli ili so drvena Mustafa-pashina djamija vo Skopje pokrivna konstrukcija. Gi podigale turskite upravuvachi – pashi i begovi. Najznachajni djamii se: Sultan Muratova (1436), podocna obnovena, Isak-begova, narechena sharena djamija (1438), Gazi Isabegova (1475), Mustafa-pashina (1492), Jahja-pashina (1506), site vo Skopje, potoa vo Bitola – Isakija (1508), Jeni-djamija (1558) i Hajdar Kadiina djamija (1561), sharena djamija vo Tetovo i drugi, potoa tekinja i turbinja. Od profanite objekti kje gi spomneme: Kurshumli an, Suli an i Kapan an vo Skopje, bezistenot vo SHtip i vo Bitola, Daut-pashiniot amam i CHifte amam vo Skopje. Posebno obelezhje na gradovite im davale saat kulite (Skopje, Bitola, Prilep i dr.). Znachajna komponenta na graditelstvoto vo turskiot period pretstavuva stanbenata arhitektura. Posebno vnimanie e obrnuvano vo izgradbata na konacite za pashite i za begovite od koi posebno se istaknuval konakot na Avzi-pasha vo selo Bardovci kaj Skopje (1830– 1845). Poseben interes vo razvojot na arhitektonskoto tvoreshtvo vo Makedonija pretstavuva periodot na prerodbata, koga opshtestvenite sili, blagodarejkji na izvojuvanite prava vo ramkite na Otomanskata Imperija, vo znachitelna mera vlijaele vrz kulturnata, prosvetnata, religioznata i ekonomskata aktivnost, shto soodvetno se izrazi i vo arhitektonskata dejnost. Taka, izgradbata na crkvi po gradovite i po selata niz Makedonija, so obnova na bazilikalnata forma, vrz osnova na tradicijata i so elementi od sovremenite arhitektonski dvizhenja od Zapad, pretstavuva objektiven izraz na novonastanatite opshtestveni uslovi i potrebi, sozdavajkji edna nova estetika. Golemite dimenzii na crkvite so impozanten vnatreshen prostor, kako shto se, na primer: crkvata „Sv. Dimitrija“ vo Bitola (1830), „Sv. Pantelejmon“ vo Veles (1840), „Sv. Nikola“ vo Kumanovo (1851) i mnogu drugi, najizrazito ja istaknuvaat mokjta na opshtestvenite i ekonomskite sili vo navedeniot period kako i umeshnosta na majstorite graditeli, megju koi posebno se istaknuva protomajstorot Andreja Damjanov (1813–1878). Daut-pashiniot amam vo Skopje Manastirot „Sv. Jovan Bigorski” No, osven zasilenata izgradba i obnova na crkvi i na manastiri („Sv. Jovan Bigorski“, „Sv. Joakim Osogovski“, „Sv. Bogorodica Prechista“ i dr.), ⅩⅠⅩ v. se karakterizira i so intenzivna izgradba na kukji za zhiveenje. Zbogatenite trgovci i zanaetchii gradat kukji koi davale relativno visok stanben standard. Toa se najchesto asimetrichni zgradi na povekje nivoa vo koi se resheni prostornite problemi, kako vo pogled na funkcijata, taka i vo pogled na sozdavanjeto intimnost i udobnost, vo praktichnoto koristenje na prostorot so vgradena pokukjnina, vo neposrednata komunikacija na vnatreshniot i na nadvoreshniot prostor. Pritoa, ako se istakne i primenata na logichnata konstrukcija i oblikuvanjeto na nadvoreshniot izgled na objektite, shto e odraz na vnatreshnata Seloto Galichnik funkcija i konstrukcija, mozhe da zakluchime deka vo realizacijata na stanbenata arhitektura, makedonskite gradovi se zbogatile so visoko kvalitetna arhitektura, koja pretstavuva i glaven beleg vo sevkupniot izraz na urbanite ansambli na makedonskite gradovi (Ohrid, Krushevo, Kratovo, Veles, Tetovo i dr.). Kukjite na muslimanskoto naselenie, najchesto, se simetrichno resheni so prizemje i kat, so izdvoeni delovi za zhiveenje na semejstvoto – haremluk i za priem – selamluk. I arhitekturata vo makedonskite sela nosi svoi karakteristichni belezi. Taa e organski povrzana so terenot i pejzazhot, posebno vo planinskite sela kako shto se Galichnik, Janche, Bitushe. Kukjata chardaklija, so otvoreni tremovi i chardaci, e svojstvena na ramnicharskite sela. Arhitekturata i urbanizmot na HH v. nosat novi poraki. Vo Makedonija mozhe da ja razgledame vo dve celini. Arhitekturata pomegju dvete svetski vojni (1918– 1941) se manifestira niz zadocneti prodori na eklektikata od Zapad – Narodniot teatar vo Skopje, arhitekti J. Bukovac i D. M. Leko (1927), Oficerskiot dom vo Skopje, arh. V. Baumtartner (1929), kako i povekje stanbeni zgradi vo Skopje, vo Bitola, vo Ohrid. Vo ovoj period spagjaat i prvite nikulci na modernata so delata na arh. D. Ibler, Okruzhen ured za socijalno osiguruvanje na rabotnicite vo Skopje – denes Gradska bolnica (1933–1934) i na arh. M. Zlokovikj, Privredna komora – denes kafeana Metropol (1933–1935). Izraboten e urbanistichki plan na grad Skopje od J. Mihajlovikj (1929) i izgradeni se znachajni komunalni objekti vo gradot. Po Osloboduvanjeto, vo novosozdadenite uslovi i mozhnosti se razvi moshne intenzivna arhitektonska aktivnost. Urbanistichkite reshenija koncipirani vrz humanite principi na organiziranjeto na prostorot vo site gradovi vo Makedonija bea preduslov za nivniot brz razvoj. Po osamostojuvanjeto na RM, so novite urbanistichki tekovi, gradovite dobivaat zgusnata struktura so predimenzionirani stanbeni blokovi i kuli so shto se dehumanizira prostorot. Vo pedesettite godini se formira generacija makedonski arhitekti koi postignaa znachajni rezultati: S. Brezovski (Rabotnichki dom vo Skopje, 1958, Stokovna kukja vo Skopje, 1959); D. Dimitrov (zgrada na „Vardar eksport-import“ vo SkopKukjata na Robevci vo Ohrid Studentskiot dom „Goce Delchev” vo Skopje je, 1978); A. Serafimovski (stanbeni kuli na kejot na Vardar vo Skopje, 1959); D. Tomovski (povekje stanbeni zgradi vo Skopje). Tuka pripagjaat i arhitektite: D. Pecovski, LJ. Malenkova, R. Galikj, K. Tomovski, D. Petkov, A. ZHupan, V. kjosevski, R. shekerinski, LJ. Tomikj. Vo pedesettite i sheesettite godini rabotat i povekje arhitekti od drugite centri od poraneshna Jugoslavija i od stranstvo, shto dojde do izraz posebno po katastrofalniot zemjotres vo Skopje (1963), koi dadoa pridones vo razvojot na makedonskata arhitektura – A. Urlih, E. Mihevc, GJ. Ancel, J. Rankovikj, K. Tange, E. Ravnikar, A. Rot i dr. Kon krajot na sheesettite i vo sedumdesettite godini od znachenje e dejnosta na povekje mladi arhitekti vo chie tvoreshtvo se prisutni sovremenite tendencii megju koi bi gi izdvoile: GJ. Konstantinovski (Istoriski arhiv, 1968, Studentski dom „Goce Delchev“, 1971, vo Skopje); P. Mulichkovski (zgrada na CK SKM, 1970, Univerzitetska biblioteka, 1971, vo Skopje); B. Kolev (zgrada na NIP „Nova Makedonija“, 1982, vo Skopje); ZH. Popovski (Grad-ski trgovski centar, 1973, vo Skopje, so grupa koavtori); ZH. Gelevski (hotel „Kontinental“, 1972, vo Skopje); T. Dimitrov (Zatvoren plivachki bazen, 1979, vo Skopje); B. CHipan (zgradata na MANU, 1976); K. Muratovski i M. Tomikj (kompleks na muzeite, 1977, vo Skopje). I vo osumdesettite godini prodolzhuva izgradbata na novi naselbi so stanbeni blokovi i kuli so sovremen arhitektonski izraz, kako na primer, stanbenite blokovi vo Kapishtec, vo Skopje, od M. Tomikj (1985), stanbeno-trgovskiot kompleks „Skopjanka“ vo Skopje, B. Micevski (1987) i dr. Vo devedesettite godini se izgradeni povekje individualni semejni kukji i stanbeni zgradi. Poznachaen objekt e hotelot „Aleksandar Pa-las“ (1998) vo Skopje od J. Konstantinov. Izgradeni se i povekje objekti so obidi tradicionalnoto da se vklopi vo novosozdadenite arhitektonski sodrzhini, stremejkji se, pritoa, da se sozdade sovremen arhitektonski izraz. Go sledime kaj ohridskite arhitekti K. Zarov (hotel „Gorica“, 1971), S. i M. Hadjievi (gradska kafeana „Letnica“, 1973), P. Mitkov (hotel „Desaret“, 1974), T. Paskali (hotel „Biser“, 1976), V. i A. Zarchevi (hotel „Metropol“, 1974), P. Balabanov (OU „Kliment Ohridski“, 1980) i dr. Kr. T.
Кирилична верзија на написот
АРХИТЕКТУРА ВО МАКЕДОНИЈА