SVETOVNI UCHILISHTA – vid uchilishta shto se razvivaat vo vremeto na Prerodbata, a koi, spored sodrzhinata, procesite i sredstvata na vospitanie i obrazovanie, bitno se razlikuvale od (v.) kjelijnite uchilishta. Nivnata pojava bila uslovena prvenstveno od potrebite na ekonomskiot i opshtestveniot razvoj, no i od podemot na makedonskite gradovi i na makedonskoto gragjanstvo, koe stanuvalo s“ poznachaen faktor na kulturno-prosvetniot zhivot. Prvite vakvi uchilishta bile otvoreni vo chetiriesettite godini na ⅩⅠⅩ v.: Veles (1838), SHtip (1840) i Skopje (1848). Glavni inicijatori za otvorenje svetovni uchilishta bile trgovcite i zanaetchiite. Nivniot broj postojano rastel, postepeno potisnuvajkji gi kjelijnite uchilishta, a so toa se zgolemuvalo i nivnoto vlijanie vo opshtestveniot zhivot. Pri krajot na sedumdesetite godini na ⅩⅠⅩ v., svetovni uchilishta imalo, rechisi, vo site makedonski gradovi i vo pogolemite sela. Postoele dva tipa: osnovni ili (v.) zaemni uchilishta i (v.) glavni. Odigrale znachajna uloga vo razvojot na osnovnoto i na srednoto obrazovanie vo Makedonija, a so toa dale i znachaen pridones vo razvitokot na makedonskoto opshtestvo. LIT.: R. Kantardjiev, Makedonskoto prerodbensko uchilishte, Skopje, 1985. K. Kamb.
Кирилична верзија на написот
СВЕТОВНИ УЧИЛИШТА