ZHINZIFOV, Rajko (Ksenofon) Jovanov (Veles, 15. Ⅱ 1839 – Moskva, 15. Ⅱ 1877) – makedonski poet od krugot na uchenicite na Miladinov. Vodi poteklo od vlashki doselenici od Albanija i Juzhna Makedonija vo Veles (tatko mu e od Moskopole, a majka mu od Negush). Se adaptira vo makedonoslovenska sredina i ushte kako mlad stanuva uchitel niz Makedonija, shirejkji obrazovanie i prosveta na naroden jazik. Kako pomoshnik-uchitel na Dimitrija Miladinov uchitelstvuval vo Prilep i vo Kukush i so negova pomosh zaminal vo Rusija na studii. Se shkoluval vo Odesa (duhovna seminarija), kade shto se zapoznal so prvenecot na bugarskata prerodba Georgi Sava Rakovski. Pod negova sugestija si go promenil (poslovenil) imeto od Ksenofon vo Rajko. Vo Moskva zavrshuva istorisko-filozofski fakultet i ostanuva da raboti kako profesor po grchki jazik vo sredni uchilishta. Razviva bogata publicistichka dejnost na ruski jazik, objavuvajkji vo tekot na 1863 g. stihozbirka so pesni na eden svoeviden makedonsko-bugarski jazik i prepevi od ruski, ukrainski i od cheshki jazik. Zagovornik e za sozdavanje zaednichki makedonsko-bugarski jazik i vo neposrednata svoja literaturna praktika (vo poezijata i prepevot) gi demonstrira tie idei, dodeka publicistikata ja ostvaruva na ruski jazik. Se naogjal pod silno direktno vlijanie na osnovopolozhnikot na novata ukrainska literatura Taras shevchenko, chii stihovi kontinuirano gi preveduval. Oddelni knigi poezija objavuva vo Rusija (Moskva) i vo Romanija (Braila). Vo Moskva se dvizhi glavno vo slovenofilskite krugovi. Moshne blizok e so semejstvata na brakjata Aksakovi, pa so nivna pomosh go zapochnal izdavanjeto i ureduvanjeto na spisanieto „Bratski trud” (zaedno so Konstantin Miladinov i so bugarskite literati LJuben Karavelov, Nesho Bonchev i Najden Gerov). Na stranicite na ova spisanie pechati svoi poetski i prozni tvorbi i prevodi, megju koi i raskazot „Proshedba”. Vo „Brat-ski trud” gi objavuva i svoite prepevi od poezijata na Taras shevchenko. Teshko uspeval da si ja regulira egzistencijata, vodejkji samotnichki zhivot, najchesto kako zavisnik na alkoholot, opsednat so iluzijata deka kje mu uspee da se vrati vo tatkovinata. Vakvata lichna tragika kje progovori na ispoveden nachin vo negovata impulsivna lirika, vo koja pulsiraat nostalgichni tonovi i mrachni raspolozhbi. Vo tekot na 1866 godina prestojuva kratko vreme vo Makedonija, ostavajkji zhivi svedoshtva vo svojata publicistika. Nabrgu se vrakja vo Rusija, primajkji rusko drzhavjanstvo, no postojano preokupiran so razmisli i grizhi za tatkovinata. Vo tekot na 1867 (maj) zemal uchestvo na Seslovenskiot kongres vo Moskva, kade shto nastapuva so euforichna rech i recitacii na svoi stihovi. Vo tekot na 1870 g. prisustvuva vo Braila (Romanija) na godishnoto sobranie na Bugarskoto knizhovno drushtvo, so chija pomosh tamu ja objavuva svojata poema „Krvava koshula”. Zblizhen so animatorite na slovenofilstvoto vo Rusija (brakjata Aksakovi, P. I. Bartenev, Nil A. Popov i dr.), sorabotuva so publicistichki trudovi vo nivnite spisanija („Den”, „Sovremenaja letopis”, „Moskva”). Vo ovaa periodika ja objavuva i svojata poznata biografija za brakjata Miladinovci, publikuvana neposredno po nivnata pogibel vo carigradskite zandani. Sozdava bogat publicistichki opus na ruski jazik, proniknat glavno so ideite na slovenofilstvoto. Neposredno pred golemata Rusko-turska vojna (1877/78) za potrebite na ruskata armija podgotvuva „Patevoditel” niz Makedonija i kratok makedonsko-ruski rechnik. Gi prepeva na makedonski jazik prochuenite vo toa vreme tvorbi – „Slovo za pohodot Igorev” (dreven rakopis) i „Kralevdvorskiot rakopis” od Vaclav Hanka, kako i prevod na ruski jazik na „Orfeevata pesna”, navodno pronajdena vo Makedonija od Stefan Verkovikj, za chija avtentichnost se zalagal pred ruskata javnost. Negovite stihotvorbi ja otkrivaat voznemirenata dusha na mlad i siromashen student od Makedonija, kogo sudbinata go frlila na neizvesnostite na emigrantskiot zhivot vo Rusija. Vo teshkite migovi na takvata zhivotna avantura avtorot niz ispovedni tonovi gi dovikuva spomenite od nedalechnoto detstvo, pa preku nostalgichni zvuci i preku gorchinata na prestrogite samoobvinuvanja go osuduva migot na samoizmamata. Pritisnata vo mengemeto na eden haotichen jazichen eksperiment, ovaa poetska rech strada ochevidno od nedostig na stilsko sovrshenstvo i izvorna chistota na lirskata neposrednost, no uspeva da vospostavi zhiv dopir i so sovremeniot makedonski chitatel, chij interes kon svoeto e neporekliv, neraznishan i postojan. BIB.: Novobъlgarska sbirka, Moskva, 1863; Kъrvava koshula, poema, Braila, 1870; Publicistika, I-Ⅱ, Sofiя, 1964; Odbrani tvorbi. Priredil Gane Todorovski, Skopje, 1981. LIT.: Ivan Dorovskiй, Raйko ZHinzifov. Vozdeйstvie russkoй i ukrainskoй literaturÎ na ego tvorchestvo. Brno, 1988; Gane Todorovski, Poetot na makedonskite nevoli – nafrloci kon stogodishninata od smrtta na Rajko ZHinzifov. Predgovor kon Odbrani tvorbi od Rajko ZHinzifov, Skopje, 1981, 9–27 – Beleshki (Makedonskata literaturna nauka za ZHinzifov, Hronologija na zhivotot i deloto na Rajko ZHinzifov, Bibliografija na povazhnite tvorbi na Rajko ZHinzifov, Povazhna literatura za Rajko ZHinzifov), 625-654. G. T.
Кирилична верзија на написот
ЖИНЗИФОВ, Рајко