ZHELEZNOTO VREME VO MAKEDONIJA – poslednata (protoistoriska) etapa od praistoriskiot razvoj na Makedonija. Vremenski ja pokriva, glavno, prvata polovina od Ⅰ milenium pr.n.e. Se deli na: rano zhelezno vreme (kraj na XI / pochetok na Ⅹ do Ⅷ v.), sredno ili polno zhelezno vreme (Ⅷ– Ⅵ v.) i docno zhelezno vreme ili docnoarhajski period (kraj na Ⅵ do sredina naⅤv.pr.n.e.). Najgolemiot broj podatoci doagjaat od istrazhuvanjata, glavno, na nekropolite od toa vreme, so koi se dokumentira edinstveniot ritual na pogrebuvanje so ispruzhena inhumacija vo ramni ili tumularni nekropoli, za site zaednici vo Makedonija vo zheleznoto vreme. Ranoto zhelezno vreme e period na vostanovuvanje na zheleznovremenskite kulturni vrednosti, vrz osnova na domashnata bronzenovremenska tradicija, no i so izrazeni vlijanija od t.n. halshtatska kultura od severozapad, po destruktivnite i migracioni procesi vo tekot na prethodniot t.n. preoden period. Poznachajni naogjalishta od toa vreme se nekropolite vo: Vojnik–Kumanovo, Visoi–Beranci, Saraj–Brod, Orlovi CHuki–Star Karaorman itn. Polnoto zhelezno vreme e period na potpoln razvoj na lokalnite kulturni vrednosti vo ramkite na 4 regionalni grupi: Ohridskoprespanska, Pelagoniska, Dolnovardarska (Gevgeliska) i Gorno i Srednovardarska grupa (Skopsko, Veleshko i SHtipsko). Najznachajni naogjalishta se nekropolite vo: Volkovo, Buchinci i Oreshani (Skopsko); Bel Breg, kaj Kumanovo; Sopot i Orizari (Veleshko); Radanje, kaj SHtip, Krshla, kaj Vinica; Dedeli i Marvinci (Valandovsko); Suva Reka i Milci (Gevgelisko), Beranci, Brod i Rapesh (Bitolsko). Docnoto zhelezno vreme e period na formiranje na edinstvenata, t.n. pajonsko-makedonska kultura, so docnoarhajski belezi i so podem na lokalnata plemenska aristokratija, so t.n. knezhevski pogrebuvanja. Najznachajni naogjalishta od toa vreme se nekropolata vo Trebenishta kaj Ohrid, Radolishta kaj Struga, Beranci kaj Bitola, Zelenishte kaj Naodi od nekropolata Vojnik, Kumanovsko Valandovo, Gorno Pole kaj SHtip i dr. Za vreme na vladeenjeto na Aleksandar Ⅰ so Dolnomakedonskoto Kralstvo, a osobeno pri vladeenjeto na Perdika Ⅱ, Makedonija izleguvala od svojot protoistoriski razvoj i najdirektno se vkluchuvala vo natamoshniot istoriski tek na nastanite vo ramkite na ranoantichkiot svet. LIT.: R.Vasic, Gvozdeno doba Makedonije, Praistorija jugoslovenskih zemalja, V, Sarajevo, 1987; D. Mitrevski, Protoistoriskite zaednici vo Makedonija, Skopje, 1997; D. Mitrevski, Prehistordz in Republic of Macedonia, Tessaloniki, 2003. Dr. M.
Кирилична верзија на написот
ЖЕЛЕЗНОТО ВРЕМЕ ВО МАКЕДОНИЈА