VOSTANIETO VO VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO . 1941 G. – akt na antifashistichkoto i nacionalnoosloboditelno dvizhenje na makedonskiot narod. Bidejkji do predvecherjeto na Vtorata svetska vojna niedna importirana gragjanska politichka partija vo Kralstvoto Jugoslavija ne ja priznavala makedonskata nacionalna individualnost, makedonskiot narod imal opshta nedoverba kon niv i istaknatite pretstavnici na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje stanale vodechki chlenovi i organizatori na ilegalnata KP vo Makedonija, koja imala najpovolen odnos kon makedonskoto nacionalno prashanje i edinstvena organizirana nacionalnoosloboditelna politichka sila. Vo uslovite na fashistichkata okupacija i novata podelba na Makedonija, sekretarot na PK na KP vo Makedonija Metodija shatorov-sharlo kon krajot na april 1941 g., vrz osnova na stavot na Kominternata za „edna teritorija – edna partija”, ja povrzal partiskata organizacija od Vardarskiot del na Makedonija so BRP(k). Sè do napadot na fashistichka Germanija na Sovetskiot Sojuz (22. Ⅵ) PK na KP vo Makedonija se orientiral glavno na sobiranje oruzhje i voena oprema. Teritorijalna karta na Vostanieto na Petar Deljan Proglas na PK na KPJ za Makedonija (1941) Vo nedovolno rasvetleni okolnosti bil primen i povikot na CK na KPJ za oruzheno vostanie (4. Ⅶ), po shto usledilo i energichno sprotivstavuvanje za vrakjanje na poraneshnata organizaciona postavenost na KP vo Makedonija. Pokazhuvajkji se kako edinstvena politichka sila shto mozhe da go povede makedonskiot narod na vostanie i opshtonarodna nacionalnoosloboditelna borba, KPJ gi povikala na vostanie togashnite okolu 700 chlenovi na KPJ i SKOJ vo Makedonija i site rodoljubi, bez razlika na nivnata nacionalna, verska, opshtestvena i politichka pripadnost. Vo taa borba trebalo da se razreshat egzistencijalnite problemi i megjuetnichkata omraza i netrpelivost, da se sozdade nacionalnoosloboditelna armija, makedonski narodnoosloboditelen front, da se vospostavi sorabotka so site vnatreshni i nadvoreshni antifashistichki sili i da se vospostavi narodna vlast na slobodnite teritorii. So energichno sprotivstavuvanje, KPJ donela odluka za vrakjanje na starata organizaciona postavenost, a sekretarot M. shatorov-sharlo bil smenet i iskluchen od KPJ (24. Ⅶ). No toj gi ignoriral tie odluki sè do prvata polovina na septemvri 1941 g. Vo megjuvreme, vo Bitola i vo drugi mesta na Makedonija bile organizirani ilindenski demonstracii (2. Ⅷ) i shtrajkovi, bile izvrsheni uspeshni diverzii vo rudnikot za hrom Radusha i na aerodromot Petrovec (Skopsko), a kaj Bogomilskiot tunel prilepskite ilegalci ubile eden bugarski strazhar. Naskoro bile formirani Skopskiot NOPO (22. Ⅷ) i Prilepskata NO partizanska cheta (12. IX). Vo sporot so pokrainskoto rakovodstvo arbitrirala Kominternata i so toa i oficijalno bil vraten poraneshniot status, so nov rakovoden sostav na chelo so Lazar Kolishevski. Novoto rakovodstvo prezelo energichni organizacioni i politichki merki za prodolzhuvanje na oruzhenoto vostanie i po samo nekolku dena formiralo Pokrainski voen shtab na chelo so L. Kolishevski, a bila zajaknata i organizaciona-Od pismoto od M. shatorov-sharlo do „Stojan“ (april 1941) ta mrezha na voenite shtabovi pri mesnite komiteti. Naskoro bil formiran i nov PK na SKOJ za Makedonija, na chelo so Mara Naceva (vo vtorata polovina na septemvri). Novoto rakovodstvo gi obnovilo prekinatite vrski so partiskite organizacii od Makedonija pod italijanska okupacija i ispratilo instruktori na terenot. Kon krajot na istiot mesec upatilo i direktivno pismo do mesnite komiteti, do chlenovite na KPJ, SKOJ i vonpartijcite za oruzhena borba, so potsetuvanje deka „Slobodata nema nikoj da ni ja podari!” i potrebata za pridobivanje na narodot za opshtonarodno vostanie. Organizaciite na KPJ i SKOJ organizirale razni protesti i uchenichki shtrajkovi vo Skopje, Bitola, Veles, Ohrid, Kavadarci i na drugi mesta protiv nastavata na bugarski jazik, visokite upisni taksi, nosenjeto uniformi, bugarskata matura i sl. Vo pochetokot na oktomvri PK na KPJ za Makedonija upatil proglas za oruzhena borba i stapuvanje vo partizanskite odredi do site sloevi na naselenieto – rabotnicite, inteligencijata, mladinata, zhenite i chlenovite na Partijata. Naskoro potoa bil formiran i Prilepskiot NOPO „Goce Delchev” (11. Ⅹ), koj spored odnapred podgotveniot plan, podelen vo tri grupi, ushte istiot den izvrshil napad na bugarskata policiska stanica (uchastokot), zatvorot, poshtata i PTT vrskite vo Prilep. Toj den i nastanot so napadot na Prilep e proglasen za Den na vostanieto na makedonskiot narod i se praznuva kako drzhaven praznik na Republika Makedonija. Naredniot den bile formirani i kumanovskite Kozjachki i Karadachki NOPO (12. Ⅹ). Po napadot na Prilep gradot bil blokiran i pritoa bile uapseni povekje od 900 gragjani, a odreden broj i vo Bitola. Po dva dena kaj kumanovskoto s. Belanovce, bugarskata vojska i policija go razbila Karadachkiot odred (14. Ⅹ), kaj kumanovskoto s. Malotino i Kozjachkiot odred (17. Ⅹ), a kaj mesnosta Bel Bunar, blizu Skopje, i Skopskiot partizanski odred. So toa zavrshil nivniot kratok, no istoriski moshne znachaen borben pat. Tie ne postignale poznachajni voeni rezultati, no pretstavuvale moshne znachajna politichka pobeda za pochetokot na opshtonarodnoto vostanie. Vekje na 5 noemvri PK KPJ za Makedonija donel odluka do sredinata na istiot mesec partizanski odredi da formiraat Bitolskata, Veleshkata, Krushevskata i ResenVOSTANIETO Partizanskiot odred „Dimitar Vlahov“ (1941) skata partiska organizacija, a soodvetni podgotovki da se izvrshat i na teritorijata na Zapadna Makedonija (pod italijanska okupacija). No vekje naredniot den doshlo do apsenje na sekretarot na PK L. Kolishevski, pa odlukata ne bila realizirana. Vo uslovi na zasileni policiski progoni i apsenja (1.937 uapseni, od koi 134 chlenovi na KPJ i na SKOJ i nivni simpatizeri), na chelo na PK doshol Bane Andreev, koj (so ushte nekoi chlenovi) potpadnal pod vlijanieto na bugarskiot delegat na CK na BRP Bojan B’lgaranov, koeshto se odrazilo vo kolebanje, odlaganje i nepostojanost vo odnos na stavovite za oruzhenata borba. I pokraj protivenjeto na mnozinstvoto chlenovi na PK, bi-lo odlucheno da se rasformira postojniot Prilepski NOPO „Goce Delchev” i da se raspushti Pokrainskiot voen shtab. Vo pokrainskoto rakovodstvo prodolzhile nedorazbiranjata i sudirite okolu natamoshniot razvoj na oruzhenata borba, poradi shto povtorno usledila kritika i intervencija od CK na KPJ. Kon krajot na 1941 g. toa go sprechuvala i nastapenata zima, zaostreniot policiski i voen rezhim, sudskite zaplashuvanja (so duri 38 smrtni presudi, 63 vremenski kazni), golemiot broj internirani lica i prinudno iseluvanje na 26.451 srpski kolonisti od Makedonija. IZV.: Istoriski arhiv na SKM. Statii od vesnicite i spisanijata od periodot na Narodnoosloboditelnata borba vo Makedonija 1941–1944, kniga prva, Skopje, 1958; Dokumenti za mladinskoto dvizhenje vo Makedonija 1941–1945, Skopje, 1961; Izvori za Osloboditelnata vojna i Revolucijata vo Makedonija 1941– 1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1968 i dr. LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizanskite odredi i NO vojska na Makedonija vo Osloboditelnata vojna i Revolucijata 1941-1944, INI, Skopje, 1972; Mitre Inadeski, Prvata godina na NOV i Revolucijata. Iskazhuvanja za oruzhenata borba protiv okupatorot vo Skopje vo 1941 godina, Skopje, 1973; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987; D-r Velimir Brezovski, Komunistichkata partija na Makedonija, INI, Skopje, 2003. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ВОСТАНИЕТО ВО ВАРДАРСКИОТ ДЕЛ НА МАКЕДОНИЈА ВО