VARDAR – najgolemata reka vo Makedonija. Izvira pod shar Planina, vo jugozapadniot del na Poloshkata Kotlina, vo blizina na seloto Vrutok, jugozapadno od gradot Gostivar, na visochina od 683 m, a vo Egejskoto More se sliva vo Solunskiot Zaliv, zapadno od gradot Solun. Vo minatoto poradi zasipuvanje na zalivot bila izvrshena regulacija na koritoto na r. Vardar pri vlivot, taka shto nejziniot tek e pomesten kon zapad. Vkupnata dolzhina na rechniot tek iznesuva 388 km, od koi se 301,5 km na teritorija na RM, a 76,5 km na teritorija na R Grcija. Vkupnata povrshina na slivot iz2 nesuva 28.588 km, od koja na RM i 2 pripagjaat 20.661 kmili 72,27%, 2 na R Srbija £ pripagja 1.210 kmili 4,23% (izvornite delovi na rekite Lepenec i Pchinja), a na 2 Grcija 6.717 kmili 23,5%. Vkupniot pad na rekata od izvorot do vlivot iznesuva 683 m, a prosechniot pad 1,76‰, dodeka vkupniot pad od izvorot do grchkata granica iznesuva 640 m, a prosechniot pad 2,12‰. Dolinata na r. Vardar ima kompoziten karakter. Od izvorot do vlivot naizmenichno se smenuvaat 5 kotlini i ushte tolku klisuri. Vo izvorniot del e Poloshkata Kotlina (63,5 km), potoa sleduvaat Dervenskata Klisura (21,5 km), Skopskata Kotlina (51 km), Taorskata Klisura (31 km), Veleshkata Kotlina (7,5 km), Veleshkata Klisura (22,0 km), Tikveshkata Kotlina (55 km), Demirkapiskata Klisura (19,5 km), Gevgelisko-valandovskata Kotlina (30 km), Ciganskata Klisura i do vlivot vo Egejsko More r. Vardar teche niz Solunsko Pole. Vo Poloshkata Kotlina od desnata strana poradi karstificiraniot teren na Suva Gora i na ZHe-den r. Vardar prima samo dve pritoki (Dufska Reka i r. Lakavica), a od levata strana prima pogolem broj pritoki, megju koi povazhni se: r. Mazdracha (24,5 km), Bogovinska Reka (20,0 km), Uliverichka Reka (13,0 km), r. Pena (37,0 km), Tearechka Bistrica (19 km), LJubotenska (Vratnichka) Reka (13,0 km), Gorenichka Reka (14,5 km), a na izlezot od Dervenskata Klisura od desnata strana gi prima vodite od karstniot izvor Rashche. Ovie reki imaat poroen karakter. Vo Skopskata Kotlina r. Vardar prima pomal broj pritoki, a dve od niv se prilichno polnovodni. Od desnata strana kaj Saraj ja prima rekata Treska (127 km), kaj selata Gorno i Dolno Lisiche Markova (Sushica) Reka (29,0 km) i drugi, a od levata strana gi prima rekite Lepenec (75,0 km) i Serava (21,0 km). Vo Taorskata Klisura od desnata strana ja prima Kadina Reka (34 km), a od levata strana r. Pchinja (136 km). Vo Veleshkata Kotlina i Veleshkata Klisura r. Vardar prima 3 pritoki i toa: r. Topolka (45 km) i r. Babuna (65 km) od desnata i r. Otovica (20,5 km) od levata strana. Vo Tikveshkata Kotlina od desnata strana gi prima vodite na Vatashka Reka (33,5 km), Disanska Reka (17,0 km), Crna Reka (207 km) i r. Boshava (51,5 km), a od levata strana vodite na r. Bregalnica (225 km), Gradeshka Reka (38 km) i drugi pomali pritoki. Vo Gevgelisko-valandovskata Kotlina r. Vardar od desnata strana gi prima vodite na Kovanska Reka (24 km), Sermeniska Reka (24 km) i na Konska Reka (30 km), a od levata strana vodite na Anska Reka (22 km) i na Luda Mara (19,5 km). Srednogodishniot protek na r. Vardar vo Skopje iznesuva 63 33 m /sec, a vo Gevgelija 144 m /sec. Maksimalen vodostoj vo Skopje e zabelezhan vo noemvri 1962 g., a golemi vodi se zabelezhani i vo 1900, 1916, 1937 i 1979 g. LIT.: Milovoj Gashevski, Vardar, najgolema i najznachajna makedonska reka, „Geografski vidik”, kn. 1. Skopje, 1970; Aleksandar Stojmilov, Fizichka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
Кирилична верзија на написот
ВАРДАР