USTAV NA NRM/SRM – opshti akti so najsilno pravno dejstvo vo makedonskata drzhava. Ustavot na NRM e donesen vo Skopje, na 31. ⅩⅠⅠ 1946 g., od strana na Ustavotvornoto sobranie na NRM. Ima normativen tekst od 129 chlena, raspredeleni na tri dela: osnovni nachela; drzhavno ureduvanje i preodni i zavrshni odredbi. Spagja vo grupata narodnodemokratski ustavi shto se donesuvaat po Vtorata svetska vojna vo zemjite shto se opredelija da gradat sistem na narodna demokratija. NRM e definirana kako narodna drzhava so republikanski oblik. Nacionalnite malcinstva vo NRM uzhivaa pravo i zashtita na svojot kulturen razvitok i na slobodnata upotreba na svojot jazik. Glavni drzhavni organi na NRM: Narodno sobranie na NRM, kako ednodomno zakonodavno pretstavnichko telo; Prezidium na Narodnoto sobranie na NRM, kako kolektiven shef na drzhavata; Vlada na NRM, kako izvrshen organ; Vrhoven sud na NRM i Javno obvinitelstvo, kako pravosudni organi. Narodnite odbori se pretstavnichki organi za prashanja od lokalno znachenje. Ustavot na NRM sodrzhi koncept za prenesen (delegiran) suverenitet na organite na FNRJ. Takviot vid na suverenitet posluzhi kako pravna osnova za povtorno vrakjanje na suverenitetot na makedonskata drzhava, koga se raspadna jugoslovenskata federacija (1991). Ustavot na SRM e donesen vo Skopje na 12. Ⅳ 1963 g. od strana na Narodnoto sobranie na NRM. Sodrzhi uvod (osnovni nachela) i normativen tekst od 242 chlena. Spagja vo grupata socijalistichki ustavi. SRM se definira kako drzhavna socijalistichka demokratska zaednica na narodot na Makedonija, zasnovana na vlasta na rabotniot narod i vrz samoupravuvanjeto. Na sekoja narodnost (nacionalno malcinstvo) $ se garantira pravoto slobodno da go upotrebuva svojot jazik, da ja izrazuva i da ja razviva svojata kultura i da osnova ustanovi i organizacii shto $ gi obezbeduvaat ovie prava. Glavni drzhavni organi na SRM: Sobranie na SRM, kako najvisok petdomen organ na vlasta i organ na opshtestvenoto samoupravuvanje; Izvrshen sovet; Ustaven sud na Makedonija; Vrhoven sud na Makedonija i Javno obvinitelstvo. Opshtestveno-politichki zaednici se opshtinite, okoliite i SRM. Ustavot na SRM, kako vtor socijalistichki ustav, go donese Sobranieto na SRM na 12. Ⅳ 1974 g. Sodrzhi preambula, osnovni nachela i normativen tekst od 450 chlena. Vo preambulata se izlozhuva genezata na makedonskata drzhava i se opredeluvaat celite na ustavnoto ureduvanje. Osnovnite nachela go sochinuvaat vovedniot del na ustavniot tekst, sistematizirani vo oddeli. Tie pretstavuvaat idejna, teoriska i politichka osnova za izgradba na ustavniot poredok i kriterium za tolkuvanje na normativniot tekst. SRM se definira kako nacionalna drzhava na makedonskiot narod i drzhava na albanskata i turskata narodnost vo nea, zasnovana vrz suverenosta na narodot i vrz vlasta i samoupravuvanjeto na rabotnichkata klasa i na rabotnite lugje. Albanskata i turskata narodnost se opredeluvaat kako konstitutivni subjekti na makedonskata drzhava, zaedno so makedonskiot narod. Glavni drzhavni organi: Sobranieto na SRM kako trodomen organ na vlasta i na socijalistichkoto samoupravuvanje, Pretsedatelstvo na SRM, Izvrshen sovet, Ustaven sud na Makedonija, Vrhoven sud na Makedonija, Javno obvinitelstvo i Opshtestven pravobranitel na samoupravuvanjeto. Edinstven oblik na lokalnata samouprava se opshtinite. IZV.: Ustav na NRM od 1946 godina., Skopje, 1946; Ustav na SRM od 1963 godina. Skopje, 1963; Ustav na SRM od 1974 godina, Skopje, 1974. LIT.: Svetomir shkarikj, Ustavno pravo na SFRJ, Vtora kniga, Skopje, 1987. Sv. sh. „Nova Makedonija“ za proglasuvanjeto na Ustavot na RM (1991) USTAV NA RM OD 1991 – najvisok praven akt, donesen od Sobranieto na RM na 17. Ⅺ 1991 g., po predlog na pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov, so 92 glasa od 120 izbrani pratenici. Odlukata za proglasuvanje na Ustavot na RM e donesena so 96 glasa od vkupniot broj izbrani pratenici vo Sobranieto na RM. Ustavot na RM ne dobi poddrshka od 22 pratenici od redot na albanskite politichki partii (PDP i NDP). Sodrzhi preambula i normativen tekst od 134 chlena. Vo preambulata RM se opredeluva kako nacionalna drzhava na makedonskiot narod, vo koja se obezbeduva celosna gragjanska ramnopravnost i trajno sozhitelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti shto zhiveat vo RM. Vo normativniot tekst RM se definira kako suverena, samostojna, demokratska i socijalna drzhava. Vo RM suverenitetot proizleguva od gragjanite i im pripagja na gragjanite. RM se grizhi za polozhbata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji i za iselenicite od zemjata, go pomaga nivniot kulturen razvoj i gi unapreduva vrskite so niv. Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo slobodno da gi izrazuvaat, da gi neguvaat i da gi razvivaat identitetot i nacionalnite osobenosti. Glavni drzhavni organi: Sobranie na RM; Pretsedatel na Republika; Vlada na RM; Ustaven sud na RM; Vrhoven sud na RM; Republichki sudski sovet; Javno obvinitelstvo i Naroden pravobranitel. Edinstvenite oblici na lokalnata samouprava vo RM se opshtinite. Ustavot na RM e dopolnet so 30 amandmani vo periodot od 6. I 1992 do 7. ⅩⅠⅠ 2005 g. IZV.: Ustav na Republika Makedonija, Skopje, 1991. LIT.: Svetomir shkarikj, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. sh. Ustav na TMORO (1896)
Кирилична верзија на написот
УСТАВ НА НРМ/СРМ