TUTUN (Nicotiana tabacum L.)– se odgleduva poradi listovite, koi po sushenjeto, manipulacijata i fermentacijata sluzhat kako osnovna surovina za izrabotka na razni tutunski prerabotki nameneti za uzhivanje. Se konsumira pretezhno so pushenje (cigari, cigarilosi, puri, tutun za lule, tutun za vitkanje), a mnogu malku so shmrkanje (burmut) ili so djvakanje. Se uzhiva poradi fizioloshkoto dejstvo na alkaloidot nikotin (CHN ), no i na drugi sos10 14 2 tojki vo listot, kako shto se eterichnite masla i smolite. Denes pretstavuva najrasprostraneto legalno sredstvo so narkotichno dejstvo. Tutunskiot chad sodrzhi niza kancerogeni i toksichni materii, koi predizvikuvaat golem broj zaboluvanja. Poslednive desetina godini vo svetot tutunot se odgleduva na 4.200.000 ha, so prosechen prinos od 1,6 t/ha. Kaj nas vo istiot period se odgleduva na okolu 20.000 ha ili na 3% od obrabotlivite povrshini, so pro-sechen prinos od 1,2 t/ha, dodeka proizvedenoto kolichestvo tutun se dvizhi pomegju 15.000–30.000 t. Kako proizvoditel na orientalni, sitnolisni i aromatichni tutuni RM se naogja vo redot na prvite osum zemji (so 3%). Kaj nas angazhira okolu 40.000 domakjinstva so blizu 200.000 chlenovi. Ako kon ova ja dodademe brojkata od okolu 6.000 subjekti vo tutunskata industrija, negovoto odgleduvanje i obrabotuvanje ima navistina ogromno socijalno i ekonomsko znachenje za zemjata. P. Iv.
Кирилична верзија на написот
ТУТУН