TURIZAM – ekonomska dejnost nasochena kon organiziranje patuvanja i privremeno smestuvanje lugje nadvor od nivnoto postojano mesto na zhiveenje, ne podolgo od edna kalendarska godina, zaradi odmor, zabava, rehabilitacija, poseta na kulturni i sportski nastani, prirodni atrakcii, istoriski spomenici i sl., no ne i zaradi steknuvanje dohod. Turizmot mozhe da bide: rekreativen, zabaven, kulturen, kongresen, tranziten, verski, ekoloshki, zdravstven, izletnichki, morski, ezerski, planinski, banjski, ruralen, urban, domashen, megjunaroden, inbond, autbond, vnatreshen, nacionalen itn. Toj e vo tesna vrska so autputot na drugite sektori vo ekonomijata, kako: ugostitelstvoto, zanaetchistvoto, soobrakjajot, trgovijata,„industrijata za zabava“, kulturata, itn. Turizmot vo Makedonija e ekonomski sektor so znachajni, no i nedovolno iskoristeni mozhnosti i kapaciteti. Vo SRM statistikata go sledeshe turizmot integral-no so ugostitelstvoto. Vo periodot 1945–1965 g. vo zemjata, glavno bea gradeni rabotnichki odmoralishta, dodeka modernite hoteli se gradeni po 1965 g. Stapkata na rast na opshtestveniot proizvod vo turizmot vo periodot 1953–1988 iznesuva 2,9% i e, rechisi, dvapati poniska od onaa na vkupnoto stopanstvo. TurisPlazhata vo Gradishte, Ohrid tichkata ponuda vo Makedonija ja sochinuvaat: trite tektonski ezera (Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto), 38-te glacijalni i 22-te veshtachki ezera; rekite: Vardar, Crn Drim, Babuna, Treska i osobeno rekata Radika, koja izobiluva so unikatni reljefni karakteristiki; vodopadite (osobeno Smolarskiot i Koleshinskiot); izvorite (Biljaninite, Vevchanskite, onie kaj Sveti Na-um i dr.); prirodnite retkosti (tri nacionalni parka,10 specijalni rezervati, dva predela so posebni prirodni ubavini,55 spomenici na kulturata, tri memorijalni spomenici na prirodata); arheoloshkite lokaliteti (Skupi, Stobi i Herakleja, kako i antichkite gradbi: Samuilovata tvrdina, Skopskoto Kale, Tvrdinata Marvinci, Vinichkoto Kale, Markovite Kuli), mnogubrojnite crkvi so prekrasnite freski i ikoni, banjskite mesta; planinite itn. Makedonskata turistichka ponuda ja zbogatuvaat i brojnite sakralni objekti, kako i unikatnata arhitektura na golem broj urbani i ruralni naseleni mesta (Ohrid, Krushevo, Veles, Skopje, Mavrovskoto Ezero Markovi Kuli, Prilep SHtip, Galichnik, Smilevo) itn. Del od turistichkata ponuda se i brojnite kulturni institucii (muzei, galerii, etno-postavki i sl.) i manifestacii (Ohridskoto leto, Skopskiot djez festival, Majskite operski vecheri, Galichkata svadba, Festivalot na film-ska kamera vo Bitola, Strushkite vecheri na poezijata i drugi), koi se del od t.n. kulturen turizam i ja zaokruzhuvaat turistichkata ponuda na zemjata. Ochigledno, komparativnite prednosti na makedonskiot turizam vo znachajna mera se vrzani za bogatoto istorisko i kulturno minato na zemjata – od antichkite arheoloshki lokacii, preku spomenicite na Ohridskiot knizheven centar kon krajot na Ⅸ i pochetokot na Ⅹ vek i shirenjeto na slovenskoto pismo od ovie prostori Komercijalna smestuvachka ponuda vo Makedonija (1991-2004) niz celiot slovenski svet, do raskoshnite srednovekovni crkvi so chudesnite freski i ikoni. Uchestvoto na turizmot vo formiranjeto na bruto domashniot proizvod na zemjata, vo periodot 1991–2004 g., e relativno nisko, i vo prosek iznesuva okolu 1,7%. Glavnite problemi na turizmot se locirani vo kratkata turistichka sezona (shto upatuva na nizok stepen na iskoristenost na kapacitetite), shto od svoja strana e usloveno od relativno siromashnata ponuda na novi turistichki sodrzhini, od skromnite investicii za propaganda i turistichka promocija na zemjata, nesoodvetnite avionski komunikacii so evropskite i svetskite metropoli i sl. Brojot na turistite vo zemjata, 2004 g., beshe sveden na 465.015, nasproti 710.278 turisti od 1991 g. Denes, uchestvoto na hotelite i restoranite vo formiranjeto na BDP na zemjata ostanuva marginalno – vo periodot 2000–2005 g. se odrzhuva na nivoto od okolu 1,5%. LIT.: Drzhaven zavod za statistika, Statistichki godishnik na Republika Makedonija, Skopje, 2006; M. Ackovska, Turizmot i ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, 2007, 133–164. D. E.– T. F. Akumulacionoto ezero Turija
Кирилична верзија на написот
ТУРИЗАМ