TETOVO – grad vo severozapadniot del na RM so 52.915 zh. (2002 g.). Se prostira vo Dolni Polog, na dopirot na Poloshkata Ramnina i jugoistochnite padini na shar Planina, od dvete strani na r. Pena na nadmorska visina pomegju 470 i 540 m. Zafakja povrshina od 1.120 ha. So sosednite gradovi Skopje i Gostivar e povrzan so avtopat i so zheleznichka linija. Ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 11,0°C, i prosechna godishna kolichina na vrnezhite od 470 mm. Prvpat se spomenuva pod imeto Htetovo vo ⅩⅤⅠⅠⅠ v., koga vo nego postoel bogatiot manastir „Sv. Bogorodica“, vo chijashto chest se odrzhuval golem panagjur. Vo tursko vreme e imenuvan kako Kalkandele. Vo ⅩⅤⅠ i ⅩⅤⅠⅠ v. Tetovo e sedishte na poloshkiot vladika, shto znachi deka imalo razviena crkovna funkcija. Vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. vo gradot brzo se razvile zanaetchistvoto i trgovijata, a prijatnata klima ovozmozhila turskite begovi vo nego da izgradat povekje sarai. Vo pochetokot na HH v. T. imalo 19.200 zh. Vo periodot megju dvete svetski vojni toj broj se namaluva, taka shto vo 1931 g. Tetovo ima 16.359 zh. Sepak, gradot populaciski i stopanski najmnogu naprednal od 1950 g. navamu. Negovoto naselenie od 20.209 zh. (vo 1953) se nagolemuva na 52.915 zh. (2002). Od niv pogolemiot del (28.897) se Albanci, 18.555 se Makedoci, potoa sledat Romite so 2.352, pa Turcite so 1.878, Srbite so 587, Boshnjacite so 156 i Vlasite so 13 zhiteli. Tetovo denes e sedishte na opshtina shto zafakja povrshina od 26.189 ha, ima 20 naseleni mesta so 86.580 zh. Gradot pretstavuva upraven, stopanski, kulturno-prosveten i zdravstven centar na Polog. Vo nego e prisutna dosta razviena tekstilna industrija i elektrometalurgija, potoa industrija za nemetali, drvna i prehranbena industrija. Ima gimnazija, sredno medicinsko uchilishte, dva univerziteta, dom na kulturata, istoriski arhiv, Muzej na tetovskiot kraj, medicinski centar i dr. Vo Tetovo se odrzhuva festivalot „Tetovski horski odzivi“ i Megjunarodna sredba pliocenski sedimenti i vulkani-Centarot na Tetovo ti. Sedimentite vo miocenot se na knizhevnite preveduvachi. Odovde poteknuva bronzenata figura Menada (od arhajskiot period) vo gradot e crkvata „Sv. Kiril i Metodij“ so galerija na ikoni. Megju islamskite spomenici se istaknuvaat sharenata djamija i Arabati baba tekje, koe pripagja na dervishkata sekta Bekteshi. Na 19. Ⅲ 1943 g. vo T. e formirana KPM i vo spomen na toj nastan e osnovan Memorijalen muzej. Vo s. Leshok se naogja Leshochkiot manastir so dve crkvi: „Sv. Atanasija“, kade shto e grobot na Kiril Pejchinovikj i „Sv. Bogorodica“. LIT.: Jovan F. Trifunoski, Grad Tetovo, „Geografski pregled“, 4 i 5, Sofi®, 1948; Mitko Panov, Populaciski razvitok na gradovite vo SR Makedonija, „Geografski razgledi“, kn. 5, Skopje, 1967; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. DJ, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ТЕТОВО