„SVETI NAUM“ – manastirska crkva vo Ohrid posvetena na Svetite Arhangeli. Ja izgradil Na-um vo 900 g. na juzhniot breg na Ohridskoto Ezero. Crkvata ima forma na trikonhos, chii ostatoci se otkopani vo temelite na segashnata crkva. Objektot bil obnoven kako kombinacija na vpishan krst i trikorabna bazilika. Pokraj nejziniot osnoven del, izgraden vo ⅩⅤⅠ v., dogradeni se sukcesivno novi prostori shto go op-fakjaat vlezot – vestibilot i grobnicata na sv. Naum, kako i edna nadvoreshna priprata shto podocna dobila kupola. Nizata predziduvanja i dograduvanja ukazhuvaat za grizhata shto e posvetuvana na ovoj znachaen spomenik niz stoletijata, kako zharishte na slovenskata pismenost i duhovnost, pri shto e poddrzhuvan nachinot na vizantiskata gradba od srednovekovniot period. Pred nejzinoto zhivopisuvanje vo ⅩⅠⅩ vek, se pronajdeni i postari fazi od zhivopisot. Najstar del vot povekje go praznuvaat onie shto Manastirskiot kompleks crkvi „Sv. Leontij“, s. Vodocha, Strumichko (Ⅶ-ⅩⅤ v.) „SVETI NAUM“ S Manastirskata crkva „Sv. Naum“, Ohrid (ⅩⅤ-ⅩⅤⅠ v.) od zhivopisot e eden fragment otkrien pod podot na crkvata, verojatno od krajot na ⅩⅣ i pochetokot na ⅩⅤ vek, no nema dovolno elementi za sigurno datiranje. Vtora etapa na zhivopisot se freskite vo oddelenieto za lekuvanje, kade shto se raspoznava kompozicijata Prorocite te navestija. Figurite na prorocite se postaveni vo chashki na cvetna ornamentika so otvoreni svitoci pred sebe. Ovie freski se vbrojuvaat megju delata na shkolata na zografot Onufrij, no sepak poblisku se do likovnata postapka na negoviot sin Nikola, koj e poznat kako zograf na freskite vo „Bogorodica Vlaherenska“ vo Berat (1578). Tretata etapa na zhivopisot vo Sv. Naum go pretstavuva ikonostasot na hramot, zavrshen vo 1711 g., so potpis na jeromonahot Konstantin Zograf. Ikonostasot e vo nekolku zoni od prestolnite ikoni, potoa zonata na Golemite praznici, a vo gornata zona e Svetiot CHin od koj izleguva krstot so Raspetieto na Hristos. Ochigledno e deka Konstantin Zograf rabotel so eden ili so dvajca pomoshnici, a za edniot se pretpostavuva deka e idniot proslaven Zograf David od Selenica. Najgolemo vnimanie na ikonostasot privlekuva ikonata na sv. Naum i sv. Kliment so toa shto sv. Naum vo racete drzhi model na hramot kako donator, a blizu do negovite noze se naslikani nekolku sceni od ZHitieto na sv. Naum shto prethodat na delata na Hristofor ZHefarovich i koi pokazhuvaat deka tuka se odvivalo prvoto vooblikuvanje na tematikata povrzana so sv. Naum. Vo ovaa nasoka, od golemo znachenje e pechatnicata vo Moskopole, koja dejstvuvala vo sredinata na ⅩⅤⅠⅠⅠ v., kade shto bile pechateni zhitijata na balkanskite i slovenski uchiteli i propovednici na hristijanstvoto. Ovie zhitija i sluzhbi imale grafichki ukras so likovite na sv. Naum i sv. Kliment, a zografite gi koristele ovie tekstovi za ilustracija na svoite dela. Ikonostasot e vklopen vo dlaboka rezba za koja se smeta deka e reprezent na epirskiot stil. Pritoa treba da se odbelezhi deka slikarski se obraboteni i carskite dveri kako i dolniot del od lamperijata. Vo tvoreshtvoto na Konstantin Zograf se prisutni zapadnichki elementi od docnata Gotika i ranata Renesansa, za koi se smeta deka se prifateni od Venecija, no i od „Levantskiot barok“ shto se dvizhel niz celiot Jadran i po mediteranskiot breg. Po ovie umetnichki aktivnosti, za zhivopisuvanjeto na hramot bil angazhiran Trpo Zograf, sin na Konstantin Zograf, od poznatata familija na umetnici od regionot na Korcha. Tatkoto i strikoto na Trpo, zografite Konstantin i Atanas, poteknuvale od s. Potkozhani shto se naogja blizu do „Sv. Naum“ i Podgradec. Ova semejstvo prifakjalo zografski porachki vo Albanija i vo Makedonija, a najmnogu vo Sveta Gora. Nivnoto tvoreshtvo se sledi ushte od sredinata na ⅩⅤⅠⅠⅠ vek. Vo postapkata na Trpo Zograf se chuvstvuvaat tradicionalizmot i konzervativnata linija na umetnosta od toj period so odredeni neznachitelni zapadni elementi. Toj bil prvpat angazhiran od igumenot Stefan vo 1799 g. za izvedba na feskite vo grobniot paraklis na svetecot, a donator na zhivopisot bil Naum Joanov moskopolec. Vo grobniot paraklis vo dolnata zona se naslikani figuri na istaknati monasi vo cel rast, a nad samiot grob e kompozicijata Uspenieto na sv. Naum, kade shto se Freska: Sedmochislenicite vo crkvata „Sv. Naum“, Ohrid (1799) Carskite dveri vo crkvata „Sv. Naum“, Ohrid (1711) grupirani site slovenski uchiteli. Vo vtorata zona e ciklusot na ZHivotot i chudata na sv. Naum so redukcija na epizodite, od poznatata grafika na sv. Naum od Hristofor ZHefarovich, poradi ogranicheniot prostor. Vo visokata zona na paraklisot e naslikana Bozhestvenata liturgija vo koja samiot Hristos kako arhijerej chinonachalstvuva, a na temeto od svodot dominira figurata na Isus Hristos-Sedrzhitel. Vo 1806 g. Trpo e povtorno angazhiran od igumenot Stefan da go slika tremot i osnovniot del od crkvata. Vo hramot se naslikani deset ciklusi i povekje poedinechni kompozicii, od prvata zona do kupolata: Golemite praznici, Hristovite maki i stradanja, Sceni od zhivotot na Bogorodica, CHetiriesette machenici, poetski sostavi posveteni na Bogorodica i povekje lichnosti povrzani za ova kultno mesto, kako, na pr., figurite na Sedmochislenicite vo tremot na hramot, sv. Ahil Lariski, sv. Jovan Vladimir, sv. Nikodim od Berat i dr. Trpo Zograf izvrshil vlijanie vrz tematikata na mijachkite majstori od ⅩⅠⅩ vek, koi isto taka prifatile del od pridobivkite na starite korchanski i svetinaumski majstori. Treba da se odbelezhi deka vo nivniot repertoar svoe mesto zazema i figurata na machenichkata sv. Marena, kako i sv. Kirik i Julita, za koi se smeta deka imalo moshti vo crkvata. LIT.: M. Zlokoviђ, Stare crkve u oblasti Prespe i Ohrida, „Starinar“, Ⅲ, Beograd, 1925; D. Koco, Prouchuvanje i arheoloshki ispituvanja na crkvata Sv. Naum, „Zbornik na Arheoloshkiot muzej“, Ⅱ, Skopje, 1958; G. Boshkovikj – K. Tomovski, Srednovekovna arhitektura vo Ohrid, „Zbornik na trudovi“, Ohrid, 1961; T. Po-pa, Piktoret mesjetare Shljiptare, Tirane, 1961; D. Koco, Trikonhalnite crkvi vo Klimentovoto vreme, Slovenska pismenost. 1050-godishnina na Kliment Ohridski, Ohrid, 1966, 91–100; I. Snegarov, ManastirÍt Sveti Naum pri Ohridskoto Ezero, Sofi®, 1972; P. Miljkovikj-Pepek, Nekoi pogledi vrz arhitekturata vrz manastirskata crkva Sv. Naum, Naum Ohridski. Zbornik na trudovi, Ohrid, 1985; M. D. Pedzfuss, Die Druckerei von Moschopolis, 1731–1769 : Buchdruck und Heiligenverehrung im Erzbistum Achrida, NJien 1989; S. Risteski, Legendi i predanija za sveti Naum, Skopje, 1990; Cv. Grozdanov, Sveti Naum Ohridski, Skopje, 1995; N. Celakoski, Sveti Naum Ohridski CHudotvorec, Prilep, 1997. Cv. Gr. – Kr. T.
Кирилична верзија на написот
СВЕТИ НАУМ