NAUM OHRIDSKI (ok. 830 – Ohrid, 23. ⅩⅠⅠ 910) – eden od najistaknatite uchenici i sorabotnici na slovenskite prosvetiteli od grupata na t.n. Sedmochislenici. Podatoci za negoviot zhivot i za negovata prosvetitelska dejnost, iako sosema kratki, naogjame vo negovite zhitija i vo negovata sluzhba, kako i vo opshirnite zhitija na sv. Metodij i na sv. Kliment Ohridski. Postoi osnova da se pretpostavi deka toj go vodi svoeto poteklo od makedonskite Sloveni. Uchestvuva vo Moravskata misija i e eden od trojcata uchenici na sv. Kiril i Metodij, koi kon krajot na 867 ili vo pochetokot na 868 g. bile posveteni vo Rim vo duhoven san. Po smrtta na Metodij (885), Naum preku Bugarija se vrakja vo Makedonija i tuka, zaedno so Kliment, go prodolzhuva deloto na solunskite brakja. Na bregot od Ohridskoto Ezero toj osnoval manastir vo chest na sv. arhangel Mihail, koj deneska go nosi negovoto ime „Sv. Naum“. Vo ovoj manastir gi pominuva poslednite godini od svojot zhivot. Tuka prima shima i umira vo 910 g. (shest godini pred svojot sobrat Kliment). Naskoro po negovata smrt bil proglasen za svetec. Negovite uchenici vo negova chest napishale zhitie (pred 940 g.) i sluzhba. ZHitieto go napishal nepoznat Klimentov i Naumov Natpisot od stolbot na crkvata „Sv. Arhangel“ Nadgrobnata plocha na knezot Presijan uchenik po porachka od devolskiot vo Prilep (996) vo s. Mihalovce, Slovakija (1060/61) episkop Marko. Edinstveniot zaZHitie za chudata na sv. Naum Ohridski, spored bakrorezot na Hristofor ZHefarovich (1849) chuvan prepis od ova Naumovo zhi-tie se naogja vo makedonski rakopis (prolog) od ⅩⅤ v., pishuvan od brakjata Joan i Nikola Miloshevi vo seloto Piskopie (sega grad Pishkopeja vo Albanija), Debarsko. Rakopisot se chuva vo bibliotekata na Zografskiot manastir pod br. 47. Istrazhuvanjata vo poslednite nekolku decenii pokazhaa deka sv. Naum ne bil samo istaknat crkoven deec i prosvetitel, tuku i znachaen srednovekoven pisatel. Povekje istaknati nauchnici (M. Vajngart, A. Mazon, R. Nahtigal, D. Glumac) iskazhuvaat mislenje deka zad psevdonimot Crnorizec Hrabar se krie lichnosta na sv. Naum Ohridski, no ima i takvi shto ovaa pretpostavka ja negiraat (na pr., K. Kuev). Naumovoto uchestvo vo sozdavanjeto na originalnata staroslovenska knizhevnost jasno se potvrdi so otkrivanjeto na literaturnoto delo, vo koe vo vid na akrostih figurira avtorskiot potpis na sv. Naum. Stanuva zbor za Kanon posveten na sv. apostol Andrej Prvopovikan, otkrien vo minej za septemvri-noemvri (ⅩⅤⅠⅠⅠ v.) od zbirkata na Zografskiot manastir (br. 88). Inicijalnite bukvi od troparite na ovoj kanon formiraat frazov akrostih, vo koj se soopshtuva na kogo mu e posveteno hagiografskoto delo i koj e negoviot avtor: „Prvoago hrstova sla hvali nishchii NaÍm“. CHeshkiot slavist L. Matejko pretpostavuva deka vo prvobitniot tekst na kanonot za apostol Andrej postoela i vtora pesna i deka prviot zbor od akrostihot glasel „prvoshzvankjago“, a ne kako shto e sega „prvoago“. So literaturnoto delo na sv. Na-um Ohridski se povrzuva i edno anonimno himnografsko delo posveteno na prenesuvanjeto na moshtite na sv. Jovan Zlatoust, chijshto prepis e zachuvan vo Skopskiot praznichen minej (akrostih: zlatooUstaago prdznesenie moshchii podz×. LIT.: P. A. Lavrov, ZHitiя sv. Nauma Ohridskago i sluzhba emu. „Izvestiя ORŒS“, 12, br. 4, 1907; Lazar Mirkoviђ, Sveti Na-um Ohridski, Sr. Karlovci, 1924; Iv. Snegarov, ManastirÍt „Sv. Naum“ pri Ohridskoto ezero, Sofiя, 1972, 7–15; Kl. Ivanova, SÍstradalec na blazheniя Kliment, Kirilo-Metodievski stranici, Sofiя, 1983, 225&228; St. Kozhuharov, Pesennoto tvorchestvo na starobÍlgarskiя knizhovnik Naum Ohridski. „Literaturna istoriя“, 12, 1984, 3–19; Petar Ilievski, Avtorskiot potpis „Nishchii Naoum“ vo Kanonot za sv. apostol Andrej, zb.: 1100 godini od hirotonisuvanjeto na sv. Kliment vo episkop i doagjanjeto na sv. Naum vo Ohrid, Ohrid, 1996, 131–144; E. SÎrcova, Kanon apostolu AndreÓ Nauma Ohridskogo (Opdzt filosofsko–apokrifi=eskogo komentariя k poÌtike hristiяnskoŸ gimnografii, zb.: Hildjda i osemdeset godini ot smljrtta na sv. Naum Ohridski, Sofidj, 1993, 58–68; G. Popov, Sledi od rasprostranenieto na Naumovidj kanon za sv. apostol Andrej. „Starobljlgariska literatura“, 28–29, 1994, 10–22; GJorgi Pop-Atanasov, Srednovekovna makedonska himnografija (Ⅸ–ⅩⅤⅠⅠⅠ vek), Skopje, 2007, 119–130. GJ. P. At. Stefan (Stiv) Naumov
Кирилична верзија на написот
НАУМ ОХРИДСКИ