„SVETI DIMITRIJA“ – manastirska crkva vo s. Sushica (Skopsko), kaj naselenieto poznata kako Markov manastir. Vrz osnova na zachuvaniot natpis, ispishan nad juzhnata vrata od vnatreshnata strana, izgradbata na manastirskata crkva zapochnala vo 1345 g., prodolzhila vo vremeto na kralot Volkashin, a gradbata bila zavrshena i celosno zhivopisana vo vremeto na negoviot sin kralot Marko (1366–1371/72). Osnovata na crkvata ima forma na vpishan krst vo pravoagolen prostor, so kupola shto se izdiga nad centralniot del, a se potpira vrz chetiri kameni stolbovi. Narteksot e oddelen od naosot so tridelen otvor, a nad negoviot centralen del se naogja slepa kalota. Crkvata e dzidana so blokovi delkan kamen, so redovi tuli i so malter. Fasadite se dekorirani so slepi nishi. Petostranata apsida od nadvoreshnata strana, vo svoite deset slepi nishi, e bogato ukrasena so razlichni shari izvedeni so tuli. Vo 1830 g. na zapadnata strana bil dograden otvoren trem, dzidan od delkan kamen, a potrebnite sredstva gi obezbedil Hamzi-pasha Skopski. Manastirskiot kompleks go sochinuvaat povekje dvokatni zgradi, megju koi za najstara se smeta golemata trpezarija shto ima oblik na ednokorabna crkva so apsida na severnata strana. Vnatreshnosta na crkvata e zhivopisana. Freskozhivopisot e delo na povekje zografi so razlichni mozhnosti i so razlichni stilski sfakjanja. Sepak, megju niv se izdvojuva zografot shto gi rabotel gornite partii na svodovite i vo kupolata. Negoviot crtezh e precizen, a koloritot bogat, paletata polna so topli tonovi. Na eden od stolbovite vo crkvata e otkrieno ispishano ime (Manisha), za koe se smeta deka e ime na nekoj od zografite. Vo prvata zona se naslikani svetiteli vo cel rast, vo bogata obleka; vo vtorata se kompoziciite shto go ilustriraat Akatistot na Bogorodica, a vo tretata, kako i vo zonite nad nea, se pretstaveni sceni od zhivotot, chudata i stradanjata Hristovi, Dvanaesette golemi praznici, kompozicijata Plachot na Rahela, kako i sceni od zhivotot na patronot na crkvata „Sv. Dimitrija“. Od ktitorskite portreti, naslikani na severniot dzid, ostanale samo neznachitelni fragmenti. Od portretite naslikani na juzhniot dzid, od nadvoreshnata strana na crkvata nad vleznata vrata, se zachuvani onie na kralot Marko i na negoviot tatko, kralot Volkashin, naslikani vo cel rast, od obete strani na nishata vo kojashto vo dopojasna pretstava e naslikan patronot na crkvadatirana vo ⅩⅣ v. Pretrpela Manastirskata crkva „Sv. Dimitrija“, Markov manastir, s. Sushica, Skopsko (ⅩⅣ v.) Freska: „Plachot na Rahela“ vo crkvata „Sv. Dimitrija“, Markov manastir, s. Sushica, Skopsko (ⅩⅣ v.) ta sv. Dimitrija. Kralevite Marko i Volkashin vo racete drzhat otvoreni svitoci, na koi se ispishani tekstovi vo koi se spomnuvaat nivnite iminja i ktitorskiot status. Vo prvite decenii na ⅩⅠⅩ v. vo manastirot prestojuval i Kiril Pejchinovikj, poznat po svojata knizhevna dejnost, koj stanal i igumen na manastirot. Manastirskite konaci so starata trpezarija se obnoveni vo ⅩⅩ v. LIT.: L. Mirkovi¢ – ZH.Tati¢, Markov Manastir, 1925; L. Mirkovi¢, Novootkrivene freske u Markovu manastiru kod Skoplja, „Glasnik Skopskog nauchnog drushtva“, ⅩⅠⅠ (1933); V. J. –uri¢, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balabanov, Novootkrieni portreti na kralot Marko i kralot Vol-kashin vo Markoviot manastir, „Kulturno nasledstvo“, 3, Skopje, (1967), 47–66; K. Balabanov – A. Nikolovski – D. kjornakov, Spomenici na kulturata na Makedonija, Skopje, 1980. K. B. Crkvata „Sv. Dimitrija“, Bitola (1830)
Кирилична верзија на написот
СВЕТИ ДИМИТРИЈА