„SVETA SOFIJA“ – katedralna crkva na Ohridskata arhiepiskopija. Podignata e vrz ostatoci od starohristijanska bazilika (otkopani vo 1951). Arhitektonskata koncepcija na crkvata e trikorabna orientalna bazilika so transept i kupola, od koja se zachuvani delovite na istochnite pandantifi i narteksot. Izvesni tragi vo temelite na prvobitnata zapadna fasada ukazhuvaat na mozhnosta za postoenje kula za kambanarija, dodeka tragi od zhivopisot nad centralniot del na narteksot ukazhuvaat na mozhnosta za postoenje kalota. Vremeto Katedralnata crkva „Sv. Sofija“ vo Ohrid (Ⅺ v.) na gradbata na crkvata vo nejzinata prvobitna forma ne mozhe tochno da se utvrdi. Ima nekolku pretpostavki, spored koi najverojatno e gradena vo vremeto na Samuil, a zhivopisana vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Lav (1037–1056). Prvobitnata forma na crkvata podocna pretrpela dosta promeni. Vo 1313–1314 g. (vo vremeto na arhiepiskopot Gligorij) od zapadnata strana bil dograden dvokaten eksonarteks so otvoren trem vo prizemjeto i galerija na katot, so dve kuli so kupoli od juzhnata i od severnata strana. Mozhno e vo ova vreme crkvata da dobila i tribini nad stranichnite korabi, na shto ukazhuvaat otvorite od gorniot kat na narteksot. Golemi promeni na crkvata se izvrsheni vo vremeto na turskoto vladeenje, koga kupolata i svodovite nad naosot, zaedno so stolbovite shto go nosele, se zameneti so nova konstrukcija. Od severnata strana e izgraden otvoren trem i crkvata bila pretvorena vo djamija. Vo 50-tite godini na HH v. se izvrsheni obemni konzervatorski i restavratorski raboti na arhitekturata i zhivopisot. So sigurnost e utvrdeno deka zhivopisot na crkvata vo oltarot, naosot (so mali iskluchoci) i prizemjeto na narteksot, poteknuvaat od vremeto na ohridskiot arhiepiskop Lav, kojshto bil na che-lo na Ohridskata arhiepiskopija od 1037 do 1056 g. Na ova datiranje ukazhuva ne samo eden rakopis vo Pariskata nacionalna biblioteka, kade shto Lav se spomnuva kako ktitor na „Sv. Sofija“, tuku i identifikacijata na patrijarhot Evstatij, kojshto pochinal vo 1025 g. Ova datiranje naogja potvrda i vo nekoi sceni i figuri vo oltarot, koishto govorat deka zhivopisot se izveduval vo vreme na krizata na odnosite pomegju istochnata i zapadnata hristijanska ekumena, pred definitivnata shizma (1054). Freskite se pokrieni so malter pri pretvoranjeto na crkvata vo djamija (vtorata polovina na ⅩⅤ v.) i tie po 1950 g. se chisteni so otstranuvanje na naslagite od var i malter vrz freskite. Vo glavniot oltaren pros-tor na crkvata, vo dolnata zona, e naslikana najgolemata galerija na arhijerei i gjakoni shto dosega e otkriena vo istochnopravoslavnata i vizantiskata umetnost (60 figuri). Pretstaveni se vodechkite arhijerei na patrijarshiite (Carigrad, Antiohija, Aleksandrija, Erusalim i Rim), no megju niv dominiraat figurite na carigradskite patrijarsi. Vo ovoj ansambl se pojavuvaat i pretstavite na sv. Kiril Solunski, sv. Kliment Ohridski i fragment od „SVETA SOFIJA“ S
Кирилична верзија на написот
СВЕТА СОФИЈА