SRBITE VO RM – etnichka zaednica vo RM. Po Balkanskite (1912-1913) i po Prvata svetska vojna (1914–1918), Vardarskiot del na Makedonija (25.000 km 2) bil anektiran od strana na Kralstvoto SHS. Po anektiranjeto, preku politikata na kolonizacija, srpskite vlasti se stremele da formiraat srpsko malcinstvo vo Makedonija. Vo periodot megju dvete svetski vojni Koricata na „Pogled“, (1919–1939), prvoto spisanie preku t.n. selna srpski jazik vo RM ska (zemjodelska) i t.n. administativna kolonizacija, vo Vardarskiot del na Makedonija bile kolonizirani rechisi 100.000 Srbi, shto pretstavuvalo 10% od celokupnoto naselenie. Vo periodot na Vtorata svetska vojna Bugarija go anektirala pogolemiot del od ovoj del na Makedonija. Bugarskite vlasti vodele politika na proteruvanje na srpskoto kolonizirano naselenie od Makedonija. Vo periodot na Vtorata svetska vojna od Vardarskiot del na Makedonija bile proterani 70.000 Srbi i toa od Skopsko, Kumanovsko, Veleshko, Strumichko, Negotinsko, Kratovsko, SHtipsko i itn. Po Vtorata svetska vojna zapochnal procesot na obnovuvanje na srpskoto malcinstvo vo Makedonija. Vo 1948 g. vo RM zhiveele 29.721 Srbi (ili 2,6%), vo 1961 – 42.728 (3,1%), 1971 – 46.465 (2,8%), 1994 – 40.228 (2,07%), a vo 2002 g. – 35.939 Srbi (ili 1,78%) od celokupnoto naselenie. Najgolem broj Srbi zhiveat vo Skopje (14.298), Kumanovo (9.062), CHucher-Sandevo (2.426), Staro Nagorichani (926), Valandovo (639), Tetovo (604), Rosoman (409), Bitola (541) i SHtip (297). Za razlika od drugite malcinstva, vo periodot na DFJ/FNRJ/SFRJ Srbite imaa status na narod. So Ustavot od 2001 g., po privremeniot status na malcinstvo, dobija status na etnichka zaednica vo RM, so priznati i zagarantirani nacionalni prava. Srpskiot jazik e prisuten vo prosvetata, vo drzhavnite elektronski medii (radioto i televizijata) i imaat svoj praznik („Sv Sava“). Organizirani se vo politichki partii: „Demokratska partija na Srbite“ (DPS), „Demokratskiot sojuz na Srbite“ (DSS) i „Radikalnata partija na Srbite vo Makedonija“ (RPS). LIT.: Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje, 1997; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo R. Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etnichkite promeni vo Makedonija (1913–1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski – d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (ⅩⅩ vek), Skopje, 2004. St. Kis.
Кирилична верзија на написот
СРБИТЕ ВО РМ