SOLUNSKI VILAET (1867–1912) – administrativno-teritorijalna edinica vo Osmanliskata Imperija, formirana vo 1867 g., so centar vo Solun. Vo pochetokot bil sostaven od sandjacite: Solun, Tirhala, Serez i Drama. S“ do formiranjeto na Bitolskiot (1873) i Kosovskiot (Skopskiot) vilaet (1877), vo negov sostav povremeno vleguvale i sandjacite: Bitola, Debar, Elbasan i Skopje. Podocna ovoj vilaet bil sostaven samo od tri sandjaci: Solun, Serez i Drama i se prostiral iskluchivo na makedonskata teritorija. Vo 1885 g. vo nego zhiveele okolu eden milion zhiteli, od koi 51% bile muslimani, 45% hristijani i okolu 4% Evrei. Vo sostav na sandjakot Solun vleguvale vkupno 14 kazi: Solun so nahiite Vardar i Kalamarija; Enidje Vardar so nahijata Karadja Abad; Ber so nahijata Agustos (Negush); Katerini; Voden so nahiite Karadja Abad i Ostrovo; Tikvesh; Veles so nahijata Bogomila; Strumica; Dojran; Gevgelija; Avret Hisar (Kukush) so nahijata Kara Dag; Langaza, Kasandra so poluostrovot Halkidik i Sveta Gora so 30 manastiri. Sandjakot Serez bil sostaven od 8 kazi: Serez, Zihna, Demir Hisar, Petrich, Melnik, Nevrokop, Razlog, Gorna DJumaja, dodeka vo ramkite na sandjakot Drama vleguvale samo 4 kazi: Drama, Pravishte, Sari shaban i Kavala. Ovoj vilaet postoel do krajot na osmanliskoto vladeenje na Balkanot. LIT.: Selanik viladzeti salnamesi, 10 defa, H. 1307 (1889/1890); Ýslam Ansiklopedisi, 104 cüz, Ýstanbul 1964, 337349–876; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, NJiesbaden, 1976; Ahmed Alicic, Uredba o organizaciji vilajeta 1867 godine, „Prilozi za orijentalnu filologiju“, ⅩⅠⅠ–ⅩⅤⅠⅠⅠ/1962/63, Sarajevo, 1965. Dr. GJ.
Кирилична верзија на написот
СОЛУНСКИ ВИЛАЕТ