SHTAJNER, Mihael (Michael Steiner) (Minhen, SRG, 28. Ⅺ 1949) – germanski diplomat. Bil shef na Kancelarijata za vrski za germanskata humanitarna pomosh vo Zagreb (1991–1992), shef na Koordinativnoto telo za multilateralni mirovni napori vo MNR (1992-1994), shef na Specijalnoto oddelenie za mirovni napori za poraneshna Jugoslavija (1994–1995), germanski chlen na Kontakt-grupata za Jugoslavija (1994–1995), glaven zamenik na Visokiot pretstavnik na megjunarodnata zaednica za BiH (1996–1997), specijalen pretstavnik na Generalniot sekretar na OON za Kosovo (2001–2003), vo chij mandat (na 23. Ⅴ 2002) Privremenoto sobranie na Kosovo usvojuva Rezolucija za nepriznavanje na Dogovorot za opis i proteganje na granicata megju RM i SRJ. shtajnerovata pozicija e deka Dogovorot mora da se pochituva i vo taa nasoka gi vlozhuva site napori, vkluchuvajkji go i proglasuvanjeto na Rezolucijata za nishtovna. IZV.: Ministerstvo za nadvoreshni raboti na RM, Skopje 2007. T. Petr. shTEDENJE. Nacionalnoto shtedenje go sochinuvaat shtedenjeto na naselenieto (nepotrosheniot del od dohodot na naselenieto), sostojbata na budjetskoto saldo (budjetskiot suficit go zgolemuva nacionalnoto shtedenje, a budjetskiot deficit pretstavuva negativno shtedenje) i neraspredeleniot del od profitot na pretprijatijata. shtedenjeto pretstavuva osnoven izvor na investiciite. Iako razlichna vo razlichni vremenski periodi, sklonosta kon shtedenje na naselenieto vo SRM, bila prilichno visoka (toa mozhe da se utvrdi i od relativno visokoto uchestvo na bankarskite krediti vo finansiranjeto na investiciite vo periodot 1965–1975) i davala znachaen pridones vo finansiranjeto na investiciite i vo dinamikata na rastot. Neposredno po monetarnoto osamostojuvanje, Makedonija dozhivuva ostar pad na shtedenjeto. Taka, bruto domashnoto shtedenje go dostignuva dnoto vo 1992 g., koga iznesuva samo 2,4% od bruto domashniot proizvod. Iskluchitelno niskoto nivo na domashni zashtedi vo tranzicioniot period se dolzhi na nekolku osnovni prichini: dolgotrajnata ekonomska stagnacija vo 1980-tite, ostrata recesija prosledena so golemo opagjanje na realniot dohod vo prvata polovina na 1990-tite, dolgotrajnoto iskustvo so visoka inflacija i odrzhuvanjeto na realno negativnite kamatni stapki vo 1980-tite i pochetokot na 1990tite godini itn. Pochnuvajkji od sredinata na 1990-tite se zabelezhuva odredeno oporavuvanje na shtedenjeto, kako posledica na postepenoto zazhivuvanje na ekonomskata aktivnost i vospostavuvanjeto i odrzhuvanjeto na stabilnosta na cenite. Sepak, domashnoto shtedenje s“ ushte se odrzhuva na mnogu nisko nivo, koe vo nikoj sluchaj ne mozhe da bide osnova za pointenzivna investiciona aktivnost. Toa znachi deka na sreden rok, niskiot obem na domashni zashtedi prodolzhuva da pretstavuva ogranichuvachki faktor na rastezhot na makedonskata ekonomija. shtedenje na gragjanite vo bankite Kako dopolnitelen problem vo pogled na shtedenjeto se javuva niskiot obem na delot od zashtedite, koj se drzhi vo ramkite na oficijalniot finansiski sistem. Toa posebno se odnesuva na 1990-tite godini, koga pogolemiot del od zashtedite se drzhat nadvor od bankarskiot sistem, kako posledica na nekolku osnovni prichini: loshoto iskustvo so sudbinata na staroto devizno shtedenje od vremeto na SFRJ (proble-mot na „zarobenite“ zashtedi), izgubenata doverba vo finansiskite institucii kako posledica na finansiskite skandali povrzani so propasta na nekolku shtedilnici (posebno, aferata so shtedilnicata TAT), visokiot stepen na politichka neizvesnost itn. Podocna, naporedno so procesot na voveduvanje na evroto, doagja do masoven priliv na devizni zashtedi i nivno zadrzhuvanje vo bankite – proces shto go oznachuva postepenoto vrakjanje na doverbata na naselenieto vo bankarskiot sistem. Kako posledica na toa, vo periodot po 2001 g. doagja do intenziven porast na zashtedite vo bankite. Taka, na krajot od 2004 g., vkupnite depoziti na naselenieto i pravnite lica vo bankite iznesuvaat 25% od bruto domashniot proizvod, za razlika od 1995 g., koga toj procent iznesuva samo 5,8%. Vo istoto vreme, strukturata na zashtedite vo bankarskiot sektor e isto taka nepovolna poradi dominacijata na kratkorochnite zashtedi. Na primer, na krajot na 2006 g. dolgorochnite depoziti (so rok na dostasuvanje nad edna godina) uchestvuvaat so 8% vo vkupnite orocheni depoziti na bankarskiot sistem. Vo taa smisla, nedostigot na dolgorochen finansiski potencijal se javuva kako seriozno ogranichuvanje vo obezbeduvanjeto izvori za finansiranje na investicionata aktivnost. IZVOR: Drzhaven zavod za statistika na Makedonija. LIT.: Goran Petrevski, Monetarna politika – teorija i iskustvoto na Makedonija, Zdruzhenie za socio-ekonomski razvoj, Skopje, 2005. G. P.
Кирилична верзија на написот
ШТАЈНЕР, Михаел