SHEKJERINSKI, Risto (SHtip, 28. Ⅲ 1927) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1951). ZHivee i raboti vo Skopje vo proektantskoto pretprijatie „Proektant“ (do 1956). Se preselil vo Novi Sad i vo Belgrad, a potoa rabotel vo shvajcarija i vo Germanija kako sloboden arhitekt. Proektiral objekti so razni nameni, od koi preovladuvaat stanbenite objekti. Poznachajni realizacii vo Makedonija: Administrativniot objekt vo Skopje (urnat vo 1963); nekolku stanbeni blokovi vo Skopje (1952–1955). Kr. T. shESHIKJ, Bogdan (Valevo, 21. Ⅵ 1909 – Belgrad, 9. Ⅱ 1999) – srpski filozof, so megjunarodno renome. Diplomiral filozofija vo Bel-grad (1934), doktoriral vo Berlin (1938). Od 1947 g. e primen za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a za predavach vo 1951 g. Gi predaval predmetite Logika, Istorija na filozofijata, Etika i Estetika. Na Fakultetot ostanuva do 1954 g., koga se vrabotuva na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (redoven profesor od 1962). Kontaktite so Filozofskiot fakultet vo Skopje gi prodolzhuva preku chestite gostuvanja so predavanja i uchestvo vo komisii za ocenka i odbrana na doktorski disertacii. Negovite knigi gi koristea brojni generacii studenti. Avtor e na golem broj knigi, raspravi i statii objaveni vo megjunarodni spisanija. BIB.: Uvod u dijalektichku logiku, 1957; Logika I-Ⅱ, 1958, 1962; Estetichke studije, 1958; Nuzhnost i sloboda, 1963; Principi univerzalne logike, 1968; Savremeni chovek i svet, 1969; Opshta metodologija, 1971, 1988; Filozofske osnove fizike, 1972; Osnovi medodologije drushtvenih nauka, 1974; Filozofija istorije, 1986; Filozofija kulture, 1990; Universale logische Adjiomatik, 1991 i dr. LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976, Skopje, 1976, 77; D. Grlikj, Leksikon filozofa, Zagreb, 1982, 406. V. Panz. shIBJAK – fitogeografska formacija, koja po svojata nadvoreshna grmolika forma e slichna na shikarite, no spored ekoloshkite uslovi i floristichkiot sostav pretstavuva posebna forma na shumska vegetacija, koja bitno se razlikuva od site drugi tipovi. Glavna karakteristika na shibjacite e shto vo niv uchestvoto na drvjata otsustvuva kako posledica na golemiot stepen na degradaciskite procesi (sekundarni shibjaci) ili kako rezultat na dejstvoto na nepovolnite ekoloshki uslovi za razvoj na drvjata (primarni shibjaci). Vo prviot sluchaj shibjacite pretstavuvaat, vo odnos na shikarite, ponatamoshen stepen na degradacija, po koj sleduvaat golinite i kamenjarite, dodeka vo vtoriot sluchaj se raboti za vistinski shibjaci. Al. And.
Кирилична верзија на написот
ШЕЌЕРИНСКИ, Ристо