SAMOUPRAVUVANJE – poseben opshtestven sistem, realiziran vo odreden period vo SFR Jugoslavija. Idejata za samoupravuvanje im se pripishuva na socijalutopistite, a prvpat e realizirana vo vremeto na Pariskata komuna vo Francija (ⅩⅠⅩ v.). Idejata za samoupravuvanje i rabotnichka kontrola beshe inicirana vo Sovetskiot Sojuz, vo vremeto na NEP (Nova ekonomska politika), no ne dobi poznachajna praktichna realizacija. Po Vtorata svetska vojna samoupravuvanjeto se vospostavi i se razvivashe kako oficijalen opshtestven sistem vo SFRJ, potochno vo periodot 1950–1990 g. Odreden vid samoupravuvanje pretstavuva i participacijata, pri koja rabotnicite uchestvuvaat preku svoi pretstavnici vo upravuvanjeto na pretprijatijata. Vo pochetokot, samoupravuvanjeto vo SFRJ, vo chij sostav beshe i nashata zemja, se razvivashe kako rabotnichko samoupravuvanje vo pretprijatijata, a potoa prerasna vo koncept na opshtestveno samoupravuvanje i se proshiri vo razni sferi na opshtestveniot zhivot. Samoupravuvanjeto beshe vovedeno so poseben zakon (26. Ⅵ 1950). Podocna toa stana predmet na reguliranje i vo Ustavot na SFRJ (1953, 1963 i 1974). Spored Ustavot i zakonite, samoupravniot sistem gi imashe slednive osnovni karakteristiki: opshtestvena sopstvenost na sredstvata za proizvodstvo, samoupravni opshtestveni odnosi (samoupravuvanje vo pretprijatijata i opshtestvoto), samostojnost na pretprijatijata, deetatizacija, decentralizacija, kombinacija na planot i pazarot, samoupravna raspredelba na dohodot, uchestvo na gragjanite vo opshtestveno-politichkiot zhivot (delegatski sistem) i dr. Samoupravuvanjeto se ostvaruvashe neposredno (preku sobir na rabotnite lugje, referendum i preku drugi oblici na neposredno izjasnuvanje) i posredno (preku pretstavnici vo rabotnichkite soveti, vo samoupravnata rabotnichka kontrola i vo drugi organi na upravuvanje). Vo vremeto na samouprauvanjeto postoeshe razdvoenost na upravnite i rakovodnite funkcii vo pretprijatijata i vo opshtestvoto. Samoupravniot opshtestven sistem beshe pod-lozhen na brojni promeni i usovrshuvanja vo nasoka na jaknenje na pazarnata orientacija na ekonomskite subjekti i razvivanje na demokratskite odnosi, liberalizacija na cenite i na ekonomskite odnosi so stranstvo, zgolemuvanje na produktivnosta i efikasnosta na stopanisuvanjeto i dr. Megjutoa, ochekuvanite rezultati izostanaa. Poradi toa se pravea chesti reformi zaradi usovrshuvanje na sistemot („reformi na reformi“). Poradikalni promeni bea prezemeni vo 1965 g. so poznatata Stopanska reforma, potoa vo tekot na 1970tite godini, so konstituiranjeto na sistemot na zdruzhen trud i vo 1980-tite godini so naporite za ekonomska stabilizacija na zemjata i reformiranje na opshtestveniot sistem. So Ustavot na samostojna RM (1991) se napushti samoupravniot opshtestven sistem i se vospostavi nov opshtestven sistem, zasnovan vrz pazarnata ekonomija i parlamentarnata demokratija. IZV.: Ustav na SFRJ i soodvetni zakoni. LIT.: Nikola Uzunov i dr., Primeneta ekonomija, Skopje, 2003. M. S.
Кирилична верзија на написот
САМОУПРАВУВАЊЕ