RUSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Datiraat od vremeto na pokrstuvanjeto na Ru-site (krajot na Ⅹ v.) i razvienite vrski megju car Samuil i kievskiot knez Vladimir. Od sredniot vek vlechat poteklo kulturnoprosvetnite i crkovnite odnosi (ohridskiot arhiepiskop Gavril na krajot od ⅩⅤⅠ v. ja posetuva Rusija, no i drugi evropski drzhavi, barajkji pomosh za svojata crkva). Megju 1751–1753 g., so dozvola na kralicata Elisaveta Petrovna, Makedonci od Ungarija se preseluvaat pokraj Dnepar (Ukraina), togash vo sostav na Ruskoto Carstvo, na granicata so Turcija. Vo 1759 g. se formira Makedonski konjanichki manevarski polk so 4.000 lica, vnatreshno organiziran i formaciski podelen na pomali edinici, so sopstven pechat, grb i zname. Politikata na Rusija kon Balkanot vo ⅩⅠⅩ v. rezultira vo Sanstefanskiot preliminaren miroven dogovor, odnosno, postberlinski poredok na Balkanot (1878). Vo 1796 g. se otvora vicekonzulat vo Solun (kon krajot na pedesettite godini na ⅩⅠⅩ v. so rang na konzulat, a od 1880 g. na generalen konzulat), a vo 1860 g. vo Bitola (vo 1881 g. spushten na nivo na vicekonzulat). Na krajot od ⅩⅠⅩ i pochetokot na ⅩⅩ v. Rusija, kako najzainteresirana za sostojbite na Balkanot (zaedno so Avstro-Ungarija), e opolnomoshtena od golemite sili da bide chuvar na suverenitetot i integritetot na Turcija, zaradi shto predlaga reformi – Fevuarski (Vienska spogodba) pred i Mircshtegski po Ilindenskoto vostanie. Vo ⅩⅠⅩ v. vo Kishinev, Moskva, Petrograd, Kazan, Herson, Poltava, Odesa, Kiev i vo drugi gradovi se obrazuvaat i dejstvuvaat Anatolij Zografski, Natanail Stojanovich Kuchevishki, Partenija Zografski, Konstantin Dimitrievich Petkovich, Andrej Dimitrievich Petkovich, Konstantin Miladinov, Rajko ZHinzifov, Efrem Cvetkov Karanov, Venjamin Machukovski, GJorgji Dinkov (Dinkata), Konstantin Stanishev, Dimitrija CHupovski, Nace Dimov, d-r Gavril Konstantinovich, Krste Petkov Misirkov, i dr. Knigata „Za makedonckite raboti“ na Krste Misirkov (Sofija, 1903) e napishana vo Rusija. Vo 1905 g. pochnuva da izleguva nauchno-literaturnoto i politichko spisanie „Vardar“. Makedoncite vo Rusija se organiziraat vo razni drushtva i asocijacii. Najpoznato e Makedonskoto nauchno literaturno drugarstvo vo Petrograd (osnovano vo 1902 g.). Za situacijata vo Makedonija pishuvaat Aleksandar Valentinovich Amfiteatrov („Strana razdora“, 1903), koj ja posetil Makedonija (1901–1902); N. P. Kondakov, „Makedoni®. Arheologicheskoe putoshestvie“ (1909); I. Roganovich, „MakedonskiŸ vopros na pochve ego istorii, Ìtnografii, politiki“ (1900) i dr. Vo predvecherjeto na Balkanskite vojni pri formiranjeto na t.n. Balkanski sojuz, ruskiot car e opredelen za arbiter megju balkanskite drzhavi dokolku bi nastanal spor pri podelbata na teritorijata na Makedonija. Kontakti megju SSSR i Kominternata i pretstavnici na VMRO se ostvaruvaat vo 1922 g. Vo Moskva se utvrduva platforma za sorabotka shto ne se ostvaruva. Vo noemvri 1944 g. vo Makedonija pristignuva voena misija na SSSR na chelo so major Inkov. Sovetski oficeri ili voeni instruktori (od dekemvri 1944 do mart 1945) organiziraat i rakovodat voeni kursevi za obuka na pripadnicite na makedonskata vojska i podgotvuvanje stareshinski kadar. Istovremeno, vo SSSR na voeno shkoluvanje zaminuvaat visoki oficeri. Major Inkov prisustvuva na Vtoroto zasedanie na ASNOM kako akt na de facto priznavanje na novoformiranata drzhava. Po Vtorata svetska vojna vo ram-kite na odnosite na poraneshna Jugoslavija so SSSR se odrzhuvaat intenzivni kulturno-nauchni i ekonomski vrski. Armijata na SSSR uchestvuva vo saniranjeto na posledicite od skopskiot zemjotres (1963). Ruskata Federacija ja priznava RM na 5. Ⅶ 1992 g. Odlukata ja soopshtuva Vitalij CHurkin, zamenik-minister za nadvoreshni raboti pri negovata poseta na Skopje. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 31. I 1994 g. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RM e Gane Todorovski. Prv vonreden i opolnomoshten ruski ambasador e Pjotr Dobroserdov. Vo 2001 g. se otvora konzulat na Ruskata Federacija vo Bitola. LIT.: Blazhe Ristovski, Krste P. Misirkov (1894–1926)…, Skopje, 1966, Dimitrija CHupovski (1878–1940) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Peterburg, I–Ⅱ, Skopje; Makedoniя. PutÏ k samostoяtelÏnosti. DokumentÎ, Moskva, 1997; Aleksandar Trajanovski, Makedonsko-ruskite vrski vo ⅩⅠⅩ vek i otvoranjeto na ruski konzulati vo Makedonija (Prilog kon makedonsko-ruskite vrski vo minatoto), „Istorija“, ⅩⅩⅡ, 2, Skopje, 1986; Ahil Tunte, Republika Makedonija – prva dekada (1990–1999), Skopje, 2005. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
РУСКО-МАКЕДОНСКИ ВРСКИ И ОДНОСИ