RUDNICI ZA GLINI VO RM. Vo RM se prisutni znachitelni naogjalishta na glina od razlichen genetski tip. Po svoite hemiski i fizichki karakteristiki tie se megjusebno razlichni, poradi shto imaat i razlichna upotrebna vrednost. Tularskite glini se najrasprostranet vid glini. Postojat golem broj naogjalishta shto se vo eksploatacija. Od ovie glini se proizveduvaat razni vidovi tuli. Poznati se naogjalishtata vo okolinata na Katlanovo, Veles, Negotino, Kumanovo, SHtip, Vinica, Strumica, Bitola, Resen, Gostivar, Struga i drugi lokaliteti. Keramichki glini od razlichen kvalitet se poznati na povekje lokaliteti. Tie se najmnogu prisutni i istrazheni vo okolinata na Pehchevo, kade shto markantno se istaknuva naogjalishteto Elata, a potoa Bukovikj i Grozil. Elata e sedimentno naogjalishte so prosechna mokjnost od 14 m. Glinskite minerali se sozdadeni kako posledica na hemiskiot raspad na mineralite na eruptivnite i efuzivnite karpi, koi bile slabo dijagenezirani i na nivnoto pretalozhuvanje. Glinite se upotrebuvaat vo razni industriski granki. Vo proizvodstvoto na tuli se upotrebuvaat glini, koi pokraj glineni minerali sodrzhat i primesi (varovnik, pesok, Rudnikot za mermer „Sivec“, Prilepsko zhelezo). Vo keramikata se upotrebuvaat glini vo koi maksimalno mozhe da ima 1,5% Fe. Glinite od koi se izrabotuva porcelan, elektroporcelan i fina keramika se kaolinski i ilitni glini so visoka plastichnost. Ognootpornite visokokvalitetni glini se upotrebuvaat za dobivanje shamot i drug ognootporen materijal. Bentonitskite glini se primenuvaat vo industrijata za maslo za jadenje, vo naftenata, hemiskata, tekstilnata, vo industrijata za gumi, boi i lakovi, itn. LIT.: Milorad Stojanovikj, Naogjalishta na nemetalni mineralni surovini vo Makedonija, Skopje, 2005. T. Ser.
Кирилична верзија на написот
РУДНИЦИ ЗА ГЛИНИ ВО РМ