RUDARSTVOTO VO RM. Rudarstvoto na teritorijata na RM datira ushte od rimsko vreme (Ⅲ v. n.e.), za shto svedochat starite rudarski raboti (glavno potkopi), otkrieni vo Kratovsko-zletovskata oblast. Rudarenjeto bi-lo vrsheno i vo turskiot period na istite ovie prostori. Sovremeniot period na razvojot na rudarstvoto vo RM se povrzuva glavno za ⅩⅩ v. Prvite relevantni podatoci za istrazhuvanje i eksploatacija na rudi datiraat od 1927 g. Togash angliskata kompanija Selection Mines Ltd. dobiva koncesiono pravo na prostorite na deneshna Plavica i rudnikot Zletovo. Detalnite geoloshki istrazhuvanja, prosledeni so rudarski istrazhni raboti, bile vrsheni vo periodot od 1927 do 1939 g. Rudnikot Zletovo bil pushten vo probna eksploatacija vo 1940 g. Od 1941 do 1945 g. od strana na germanskiot okupator od rudnikot Zletovo bile izvadeni najbogatite olovno-cinkovi rudi vo najvisokite horizonti. Po Vtorata svetska vojna rudnikot Zletovo bil reaktiviran i vo 1947 g. staven vo kontinuirana eksploatacija. Ottogash, pa s“ do 2002 g. rudnicite Zletovo bile sinonim na rudarstvoto vo Makedonija. So sredstva od rudnicite Zletovo bile istrazhuvani rudnicite Buchim (1952 g.), Sasa, Toranica, a bile pomagani i istrazhuvanjata na nemetalite kaj Strmosh, samorodniot sulfur kaj Pleshenci i dr. Vo ovoj period se vrshi eksploatacija i na hromnite rudi vo rudnikot Lojane, Rabrovo i Radusha, kako i antimonovite rudi kaj Lojane i Krstov Dol (site denes se zatvoreni). Intenzitetot na geoloshkite istrazhuvanja, koj dovel do otvoranje golem broj rudnici na metali i nemetali vo RM, prodolzhuva vo pochetokot na vtorata polovina na ⅩⅩ v. Kako rezultat na sprovedenite detalni geoloshki istrazhuvanja vo 1962 g. so eksplotacija zapochnale rudnicite Sasa, potoa zheleznite rudnici Damjan, Demir Hisar, Tajmishte, a se vrsheni istrazhuvanja so potkopi na uranot vo Zletovska Reka (1962 g.), i kaj Podaresh. Prodolzhilo istrazhuvanjeto na bakarnite rudi shto rezultiralo so otvoranje na rudnikot Buchim (1979). Vo toa vreme se vrsheni istrazhuvanjata i pochnuva da raboti Fe-Ni rudnikot ’Rzhanovo. Istrazhuvanjata prodolzhuvaat i vo 80kalitetot e istrazhuvan vo 60-ti-Karta na rasprostranetosta na rudnoto bogatstvo vo RM tite godini na minatiot vek, koi rezultirale so otvoranje na rudnikot Toranica (1989). Paralelno so istrazhuvanjeto i eksploatacijata na metalnite rudi, se istrazhuvaat i nemetalnite rudi. Togash se otvoreni rudnicite Sileks, Bentomak, Opalit, Pehchevo, Ograzhden–Strumica, Mermeren Kombinat–Prilep, Silika–Gostivar, Svilare, Kuchkovo i dr. Intenzivno istrazhuvanje i eksploatacija od 1970 g., se zabelezhuva i na energetskite surovini vo REK Bitola i REK Oslomej. Vo periodot po 1990 g. se razviva negativen trend i golem broj rudnici bea zatvoreni (site zhelezni i od 2002 g. site olovnocinkovi rudnici). Site rudnici se privatizirani i eden del restartirani kako rezultat na povolnite ceni na metalite na svetskite berzi na metalite. LIT.: B. Filipovski, Geoloshki sostav i rudno bogatstvo na SR Makedonija, Skopje, 1974; Serafimovski, T., Aleksandrov, M., Naogjalishta i pojavi na olovo i cink vo Republika Makedonija, Posebno izdanie br. 4, RGF, SHtip, 1995. T. Ser.
Кирилична верзија на написот
РУДАРСТВОТО ВО РМ