REPUBLIKA MAKEDONIJA I EU. Strategiska opredelba na RM: Cel shto uzhiva shirok nacionalen konsenzus e zachlenuvanjeto vo EU. Toa e kompleksen i makotrpen proces. Za edna zemja da stane chlenka na EU neophodno e da se ispolnat kriteriumite utvrdeni od Evropskiot sovet (Kopenhashkite kriteriumi od 1993 g., nadopolneti so Madridskite kriteriumi od 1995 g.): politichki (izgradba na stabilni institucii shto kje garantiraat demokratija, vladeenje na pravoto i pochituvanje na chovechkite i malcinskite prava); ekonomski (vospostavuvanje na funkcionirachka pazarna ekonomija i kapacitet za spravuvanje so kompetitivnite pritisoci i pazarni sili vo ram-kite na EU); pravni (podgotvenost da se prezemat obvrskite za chlenstvo) i administrativni (prifakjanje na evropskata legislativa i nejzino efektivno primenuvanje niz administrativnite i sudskite strukturi). Makedonija e prvata zemja od t.n. Zapaden Balkan shto potpisha Spogodba za stabilizacija i asocijacija (SSA) so EU (april 2001). SSA stana efektivna po ratifikacijata od strana na site zemji-chlenki na EU (april 2004). Efektite od potpishuvanjeto na SSA za RM bea znachajni: se vospostavi neophodnata administrativna struktura i institucionalna ramka shto treba da go koordinira i da go pottiknuva procesot na integracijata na zemjata vo EU; se donese Nacionalna strategija za integriranje na RM vo EU; se olesni pristapot na makedonski proizvodi na pazarot na EU, se intenziviraa procesite na preveduvanje na evropskata legislativa i usoglasuvanje na nasheto zakonodavstvo so evropskoto; se obezbedi pristap do finansiski sredstva od programata KARDS i sl. Iako Makedonija dosega ne gi realizira site obvrski od SSA, nitu pak dokraj gi iskoristi prednostite shto proizleguvaat od nea, potpishuvanjeto na SSA pretstavuvashe silna motivacija za intenziviranje na neophodnite reformi vo kluchnite segmenti na politichkiot i ekonomskiot sistem i za postepeno osposobuvanje na zemjata za ispolnuvanje na kriteriumite za chlenstvo. Megju postignatite rezultati shto proizleguvaat od utvrdenite kriteriumi za chlenstvo vo EU posebno treba da se notiraat: razvojot na demokratijata i pochituvanjeto na chovechkite prava; zashtitata na malcinskite prava (implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor); zacvrstuvanjeto na shirokiot konsenzus na gragjanite i na site politichki partii za evroatlanskite integracii; znachajnite dostignuvanja vo del od segmentite neophodni za vospostavuvanje na funkcionirachka pazarna ekonomija (v. pazarna ekonomija), za shto svedochat i indikatorite za progresot na tranzicijata vo Makedonija (v. tranzicija na makedonskata ekonomija), i sl. Priznanieto za ostvareniot progres vo reformite pristigna vo dekemvri 2005 g., koga RM stek-Bogatstvo od planinsko-ridski i hidrografski predeli – pogled od Bistra kon Mavrovskoto Ezero na status na zemja-kandidat za chlenstvo vo EU. Megjutoa, Makedonija s“ ushte nema dobieno datum za pochetok na pregovorite za zachlenuvanje vo EU, shto samo po sebe upatuva na faktot deka vo oddelni oblasti reformite se odvivaat bavno. Idnite reformi osobeno kje bidat fokusirani vrz: podiganje na kompetitivnata sposobnost na makedonskite firmi i sektori i ekonomijata vo celina (v. konkurentnost); podobruvanje na investicionata klima vo site nejzini segmenti (v. investiciona klima); podiganje na kapacitetot na dejstvuvanje na instituciite, posebno na sudskiot sistem i regulatornite institucii (v. institucii); i sozdavanje efikasna i depolitizirana javna administracija, sposobna da planira, da budjetira i da implementira proekti (pretpristapnite evropski fondovi za Makedonija stanaa efektivni vo 2007 g.) i voopshto da raboti spored evropskite standardi i kriteriumi (v. javna administracija). Uspeshnoto sproveduvanje na spomnatite reformi kje $ ovozmozhat na Makedonija, na sreden rok, da sozdade funkcionirachka pazarna ekonomija i polesno da se spravuva so kompetitivnite sili i pritisoci vo ramkite na EU. IZV.: V. Kandikjan, Ekonomika na asociranjeto na Republika Makedonija vo EU, Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004; Izvor: EBRD Transition report 2006. LIT.: UNDP Blue Ribbon Report (J. Brada and T. Fiti Ed.), Skopje. 2006; Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004. T. F. Vospostaveni vrski i odnosi: Vladata na RM isprakja pretstavnik vo Brisel na 5. Ⅹ 1992 g., pred oficijalnoto vospostavuvanje diplomatski odnosi, koeshto se sluchuva po potpishuvanjeto na Privremenata soglasnost za normalizacija na odnosite megju RM i RGR (29. ⅩⅠⅠ 1995). Sleduvaat Spogodbata za sorabotka (1. I 1998), Spogodbata vo oblasta na soobrakjajot (28. Ⅺ 1997) i Spogodbata za trgovija so tekstilni proizvodi (1. Ⅷ 1998). Od 11. Ⅲ 1996 g. RM e redoven korisnik na FARE fondovite. Na 1. Ⅳ 2004 g. stapuva vo sila Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. Na 22. Ⅲ 2004 g. premierot na RM Branko Crvenkovski go dostavuva do Berti Ahern, premierot na Irska, pretsedavach so Sovetot na EU, baranjeto na RM za priem vo chlenstvo na EU, otkako prvozakazhanata ceremonija (26. Ⅱ 2004) e odlozhena poradi zaginuvanjeto na pretsedatelot na RM Boris Trajkovski. Na 9. Ⅺ 2005 g. se obznanuva dokument na Evropskata komisija (9. Ⅺ 2005), podgotven po baranje na Sovetot na EU (17. Ⅴ 2004), otkako RM dostavuva Baranje za priem vo chlenstvo na EU (22. Ⅲ 2004). Na 9. Ⅺ 2005 g., se objavuva Analitichkiot izveshtaj na Evropskata komisija za Baranjeto na RM za priem vo EU, koj go analizira Baranjeto na RM preku predistorijata na odnosite RM – EU, sposobnosta na RM za ispolnuvanje na Kopenhagenskite kriteriumi (1993), stepenot na nivnoto faktichko ostvaruvanje, stepenot na ispolnuvanjeto na uslovite od Procesot na stabilizacija i asocijacija (1997), stepenot na ispolnuvanjeto na uslovite definirani specijalno za RM, osobeno ostvaruvanjeto na Ramkovniot dogovor (2001) i stepenot na ispolnuvanjeto na prioritetite od Evropskoto partnerstvo (2004), zaedno so Mislenjeto na Evropskata komisija. Evropskiot sovet (15–17. ⅩⅠⅠ 2005) donesuva odluka RM da dobie status kandidat za chlenstvo vo EU, shto sleduva po objavuvanjeto na mislenjeto na Komisijata, a pred ednoglasnoto nosenje odluka vo Evropskiot sovet za otvoranje pregovori za chlenstvo. LIT.:Tatjana Petrushevska, Respublika Makedoniя na puti k EvropeŸskomu SoÓzu, Zbornik nauchnih statiŸ professorov i prepodavateleŸ Áridicheskogo fakulÏteta MGU im. „Lomonosova“ i Juridicheskogo fakulÏteta „Ástiniana I“ Universiteta im. „Sv Kirilla i Mefodiя“: Aktualni voprosi gosudarstva i prava v RossiskoŸ Federacii i v Respublike Makedonii, v. I, Statut, Moskva, 2006; Tatjana Petrushevska, Kandidaturata i po nea, „Politichka misla“, br. 13, Skopje, 2006. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА И ЕУ