RACIN (SOLEV), Kocho (Kostadin, Kosta) Apostolov (Veles, 2. Ⅺ 1908 – Lopushnik, Kichevsko, 13. Ⅵ 1943) – poet, raskazhuvach, eseist, kulturnoistoriski istrazhuvach, publicist, opshtestveno-politichki deec, marksistichki filozof, nacionalen tribun i partizanski borec. Osnovnoto obrazovanie (na bugarski i na srpski jazik) go zavrshuva vo rodniot grad, no vo vtori klas ja napushta gimnazijata i mu pomaga na tatka si vo grncharskata rabotilnica. Kako avtodidakt, stanuva eden od najistaknatite makedonski intelektualci vo megjuvoeniot period, aktiven deec vo rabotnichkoto i komunistichkoto dvizhenje i organizator na sportskiot i kulturnoumetnichkiot zhivot va gradot. Vo 1923–1924 g. stanuva chlen na SKOJ, prochelnik na kjelijata i potoa aktivist na KPJ. Kako chlen na Mesniot komitet na SKOJ e delegat na pokrainskite konferencii (1926&1928), a kako chlen na MK na KPJ vo Veles uchestvuva na partiskata pokrainska konferencija (20. H 1928), koga e izbran za edinistven delegat od Makedonija na Ⅳ kongres na KPJ vo Drezden (5&15. Ⅺ 1928). Na vrakjanje e uapsen vo Dravograd (20. Ⅺ 1928) i po teshkite isledni policiski dejstva vo Solin i Split, na 2. Ⅲ 1929 g. e osloboden „poradi nemanje dokazi“. Po vrakjanjeto vo Veles, ushte na 11 april e zemen na otsluzhuvanje na voeniot rok vo Pozharevac, kade shto ostanuva edna godina. Vo 1923&1924 g. pochnuva da pishuva stihovi na makedonski, srpski i bugarski jazik. Od 1928 g. objavuva poezija i proza na srpski, a od 1936 i stihovi na makedonski jazik. Vo 1928 g. ja sostavuva i prvata (zachuvana vo rakopis) oformena stihozbirka „Antologija bola“ (na srpski jazik), posvetena na uchenichkata Raca Firfova, spored koja i si go zema psevdonimot kako svoe prezime. Po vrakjanjeto od vojska (1930) organizira Kulturno-umetnichko i sportsko drushtvo „Zanatliski“, podgotvuva teatarski pretstavi i grupa za chitanje marksistichka literatura vo Veles. Stapuva vo kontakt so somislenici vo drugite jugoslovenski centri (Zagreb, Saraevo, Belgrad) i sorabotuva vo ugledni progresivni publikacii („Literatura“, „Snaga“, „Knjizhevni krug“). Objavuva raskazi, esei i kritiki i „Odlomci iz romana ‘Opium‘“ (1931). Rakopisnata stihozbirka „Antologija bola“ Vo 1932 g. doagja vo Skopje i raboti prvin kako kamenorezec, a potoa kako korektor na v. „Vardar“. Uchestvuva vo neformalniot Literaturen kruzhok i e vo kontakt so pomladite tvorci od literaturno-politichkata konspirativna organizacija MORO. Zaedno so skopskite poeti J. GJorgjevikj i A. Aksikj ja objavuvaat stihozbirkata „1932“ (so negovata pesna „Vatromet“). Podgotvuva i sopstvena zbirka od 14 pesni na makedonski jazik. Vo januari 1933 g. organizira literaturno chitanje vo Veles shto mu donesuva novo apsenje i progon. Vo toj period osobeno ja intenzivira i nacionalno-politichkata aktivnost. Doagja od Moskva negoviot drugar od Veles N. Orovchanec (kako instruktor na CK na KPJ) i se formira Oblasten komitet na KP vo Makedonija, vo koj R. ja rakovodi ideoloshko-politichkata propaganda vo svojstvo na sekretar. Se pechatat letoci i Kukjata na Kocho Racin vo Veles broshuri, a vo noemvri i dekemvri 1933 g. se napechateni i dvata broja na ilegalniot organ na OK na KP vo Makedonija „Iskra“. Se rastura broshurata „SSSR i Makedonija“ i se podgotvuva tekstot za broshurata „Makedonija nije ni srpska, ni bugarska, ni Grchka“. Vo sp. „Iskra“ se podvlekuva deka „osloboduvanjeto na Makedonija e delo na samite Makedonci“ i se pokrenuvaat parolite: „Da zhivee nezavisna Makedonija! Da zhivee Balkanskata rabotichkoselanska republika!“ i se povikuva „protiv golemosrpskiot (imperijalizam) shto gi ugnetuva Hrvatite, Slovencite, Makedoncite i Crnogorcite“. Se bara formiranje Rabotnichka komora vo Makedonija i Pokrainski sindikalen sindikat. Stanuva sekretar na Kulturnoumetnichkoto drushtvo „Abrashevikj“ i vospostavuva bliski odnosi so studentite i so nekoi profesori za odbrana od namerite za ukinuvanje na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Gi chita izdanijata na VMRO(Ob), ja prouchuva Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“ i napishuva esej „Kosta Abrashevikj – proleterski pesnik“ (zaedno so zbirkata od 14 pesni na makedonski jazik unishteni vo 1941 g.). Kon krajot na dekemvri nastanuva provala, policiskite organi fakjaat primeroci od sp. „Iskra“ i na 3. I 1934 g. R. e uapsen i na 14. septemvri e osuden na 4 godini zatvor vo Sremska Mitrovica. Amnestiran od robijata po sila na zakon (1935), se vrakja vo Veles, no pod postojan nadzor od policijata. Se zblizhuva so veleshkata studentka Nevenka Vuikj i taka go zema svojot vtor (privremen) psev-Koricata na prvoto izdanie na „Beli mugri“ donim Neven Pejko. Ja objavuva prvata pesna na makedonski „Do eden rabotnik“ vo zagrepskoto sp. „Knjizhevnik“ (april 1936), vednash prepechatena i vo Toronto. Za da ja izbegne lokalnata policiska tortura, se vrabotuva kako korektor na v. „Pravda“ vo Bel-grad i se zblizhuva so istaknati napredni pisateli. No ushte na 13. I 1937 g. e uapsen i vraten vo Veles. Se povrzuva so Kulturnoumetnichkoto drushtvo „Vardar“ vo Zagreb i vo negoviot organ „Nash vesnik“ objavuva stihovi na makedonski (30. Ⅶ 1937). Vo toj period objavuva i drugi prilozi vo zagrepskata periodika („Puchki kalendar“, „Radnik“, „Radnichki tjednik“), no i vo Belgrad („Umetnost i kritika“, „Narodna chitanka“, „Mlada kultura“, „Nasha stvarnost“, „Mladost“), vo Novi Sad („Nasha knjizhica“), vo Subotica („Hid“) i vo LJubljana („Zbornik ’39“). Intenzivno ja prouchuva makedonskata istorija i nacionalnoto dvizhenje. Kontaktira so svoite sogragjani i drugari shto se borat vo SHpanija, pishuva stihovi za taa borba i pechati vo izdanija na emigracijata. Po javnite reakcii za predavanjeto na prof. Nikola Vulikj vo belgradskiot Srpski kulturen klub i statijata „Juzhna Srbija ili Makedonija“ vo v. „Vreme“, R. uchestvuva vo Zagreb (1939) vo diskusijata na makedonskite pretstavnici so profesorite N. Vulikj i J. Radonjikj za makedonskoto prashanje. Vo dekemvri 1939 g. vo Samobor kaj Zagreb e napechatena edinstvenata Racinova stihozbirka „Beli mugri“ (iscelo na makedonski jazik) shto oznachi datum vo makedonskata sovremena literaturna istorija. Racinovite Makedonski narodno-osloboditelni pesni (Lopushnik, 1943) Iako vednash e zabraneta, taa odusheveno e prifatena od mladinata vo Makedonija i osobeno od Makedonskiot literaturen kruzhok vo Sofija. Tokmu vo razmavot na Racinoviot tvorechki podem, koga policijata go progonuva i go apsi, prinuden sekojdnevno da se prijavuva vo policijata vo Veles, toj se pozhaluva kaj banot vo Skopje (1940). Toa stanuva formalen povod za da ja dozhivee tretata i najzhesoka osuda od svojata partija (KPJ): totalen bojkot. Vo Zagreb uspeva da ja objavi statijata „Razvitokot i znachenjeto na edna nova literatura“, no vesnikot mora javno da se izvini i da go napagja. Taka poetot Racin od svoite beshe vsushnost duhovno i tvorechki umrtven. Bojkotot go sledi i vo logorot vo Ivanjica, pa duri i po fashistichkata okupacija (1941). Progonet i od bugarskite vlasti, R. bega vo Sofija i raboti vo ZHeleznichkoto depo. Tuka se zblizhuva so soborcite od MLK, zhivee zaedno so V. Naumcheski i go dozhivuva ubistvoto na prijatelot K. Nedelkovski (2. Ⅸ 1941). Vednash se vrakja vo Veles i aktivno uchestvuva vo legalnata, no i vo nelegalnata nacionalnoosloboditelna dejnost. Go ureduva (vo golem del i go pishuva) ilegalniot organ na veleshkata partiska organizacija „Naroden bilten“ (dekemvri 1941– fevruari 1942). Podgonet od policijata, bega vo Skopje i gi redaktira prvite broevi na partiskiot organ „Bilten“ (1942). Odnovo uapsen, R. e interniran vo pirinskoto selo Kornica. Po vrakjanjeto, edinstveniot izlez go naogja kaj partizanite. Vo maj 1943 g. stanuva urednik, lektor i korektor na prvata makedonska partizanska pechatnica „Goce Delchev“ na slobodnata teritorija na Lopushnik. Na denot na otpechatuvanjeto na prviot del od prvata stihozbirka vo slobodnata makedonska literaturna istorija „Makedonski narodno-osloboditelni pesni“ (13. Ⅵ 1943), R. zaginuva vo nedokraj razjasneti okolnosti. BIB.: Beli mugri, shtamparija Dragutina shpulera u Samoboru, 1939; Makedonski narodno-osloboditelni pesni,I,shLopushnikkj, 1943; Beli mugri, Omladinska knizhnica, Ⅲ sveska, Izdanie na Omladinskiot Antifashistichki Komitet, s.l., April 1944. Cena 5 leka; Beli mugri. Pesni, Biblioteka „Nov zhivot“, shtamparnica „Ilinden“, SHtip, 1945. Cena 30 leva; Beli mugri. Pesni, Izdanija na Agit. Prop. komisija pri Ⅱ O.K. na K.P.M., Drzhavna shtamparnica „Goce Delchev“, Bitola, 1945; Pesni, Izdava Druzhestvoto na umetnicite, knizhevnicite i nauchnicite, Skopje, 1945; Stihovi i proza. Uredil Aleksandar Spasov, „Kocho Racin“, Skopje, 1954 (promeneti i dopolneti izdanija: 1961, 1966, 1991); Izbrani dela, shI–VIKJ, Nasha kniga, Skopje, 1987. LIT.: Dimitar Mitrev, predgovor vo: Kosta Racin, Pesni, Skopje, 1945, V&ⅩⅣ; Blazhe Koneski, Kako rabotel Racin nad „Be-lite mugri“, Ⅲ, 4&5, 1947, 21&39; Aleksandar Spasov, Soopshtenie za del od knizhevnata zaostavshtina na poetot Kocho Racin, „Nov den“, Ⅳ, 4, 1948, 66&82; istiot, Kocho Racin. Knizhevno-istoriski prilozi, Skopje, 1995; Prof. d-r Dushan Nedeljkovikj, Kosta Racin poet na revolucijata, Skopje, 1973; Racin vo sekjavanjata na sovremenicite. Izbor i redakcija Pero A. Korobar. Vtoro dopolneto izdanie, Skopje, 1983; Blazhe Ristovski, Kocho Racin. Istorisko-literaturni istrazhuvanja, Skopje, 1983; istiot, ZHivotot i deloto na Kocho Racin 1908-1943, Skopje, 2009; Aleksandar Trajanovski, Nepoznatiot Racin. Novopronajdenite Racinovi kartichki, Skopje, 2000; Radomir Ivanovikj, Za smislata na sozdavanjeto i na postoenjeto. Poezijata i poetikata na Racin, Skopje, 2003; shTomoslav Todorovski:kj Literatura za Kocho Racin, vo: Kocho Solev Racin, Izbrani dela. Makedonskata literaturna nauka za Racin, Prilozi Ⅱ, Skopje, 1987, 322&328. Bl. R. Nikola Rachev-Vojvodata RACHEV-VOJVODATA, Nikola
Кирилична верзија на написот
РАЦИН