PUPIN, Mihajlo (Izvor, Panchevo, Srbija, 4. Ⅹ 1854 – NJujork, ⅩⅠⅠ 1935) – fizichar, red. prof. po matematichka fizika na Univerzitetot Kolumbija vo NJujork. Bez sredstva vo 1874 g. pristignal vo SAD. Uporno rabotel i uchel i diplomiral (1883) na togashniot Koledj Kolumbija. Specijaliziral vo Kembridj i Berlin i doktoriral (1889) kaj Helmholc so studija za osmotskiot pritisok i negovata vrska so slobodnata energija. Najgolemo otkritie mu se Pupinovite kalemi, koi ovozmozhile telefonsko povrzuvanje na golemi rastojanija. Bil izvonreden predavach, a dva negovi doktoranti stanale nobelovski laureati (Miliken i Langmjur). Toj odigral znachajna uloga pri formiranjeto na granicite na Jugoslavija vo 1918 g. Vo pomoshta shto ja prakjal za rodniot kraj, poseben del bil za Makedonija. Bil pretsedatel na NJujorshkata akademija na naukite i eden od osnovachite na Drushtvoto na fizicharite na SAD. Za avtobiografskoto delo „Od imigrant do pronaogjach“, nagraden e so Pulicerovata nagrada (1924). Laboratorijata za fizika na Univerzitetot Kolumbija go nosi negovoto ime i e proglasena za istoriski spomenik na SAD. BIB. Od emigrant do pronaogjach. Predgovor, prevod i redakcija Kostadinka Mladenovska, Skopje, 1999. LIT.: Prof. d-r Pavle Mitreski, Mihajlo Idvorski Pupin za Makedonija, Bitola, 1995. V. Ur.
Кирилична верзија на написот
ПУПИН, Михајло