PULEVSKI, GJorgjija M. (Galichnik, 1822/23 – Sofija, 13. Ⅱ 1893) – pechalbar-dzidar, komita, dobrovolec vo Srpsko-turskata i vojvoda vo Rusko-turskata vojna, vostanik i vojvoda vo Kresnenskoto makedonsko vostanie, no ambiciozen avtodidakt – uchebnikar, leksikograf, gramatichar, istorichar, poet i sobirach i objavuvach na narodnoto tvoreshtvo i prerodbenski ideolog na makedonskoto nacionalno budenje i revolucionerno osloboditelno dvizhenje. Vo komitskoto dvizhenje vo Makedonija navleguva po 1847 g., a po pechalbata vo Romanija, doagja vo Belgrad i kako „prv narednik na pontonerska cheta“, zaedno so chetata na Iljo Maleshevski, zema uchestvo vo borbite so turskiot garnizon (1862–1863). Sobira leksichki i drugi materijali po Severozapadna Makedonija i go objavuva vo Belgrad prviot shmakedonsko-kjsrpsko-albansko-tursko-grchki rechnik (1873), a po dve godini i vtoriot rechnik od tri GJeorgjija Pulevski: rakopisot na Slavjansko-makjedonska opshta istorija (1892) jazika (slovenomakedonsko-albansko-turski), kade shto prvpat ja izlozhuva makedonskata nacionalna ideologija, deklarirajkji deka „i Makedoncive se narod i mestoto nivno e Makedonija“, deka „Nasheto otechestvo se velit Makedonija i mie se imenuvame s.shlavjano-kjMakedonci“ i deka „makedonskiot jazik e najsroden so crkovnoslavjanskite knigi i toj je staroslavjanski“. Vo toa vreme ja predlaga za objavuvanje (1875) i prvata verzija na gramatikata („Rechnica“). Po uchestvoto vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878), so svojata cheta kako avangarda na ruskite vojski stignuva do Pijanechko vo Istochna Makedonija. Za uchestvoto i hrabrosta dobiva orden „Sv. GJorgji“ i svetlobronzov medal, kako i sabja od ruskiot imperator i e naznachen za upravnik na Trojan i potoa na oslobodeniot kjustendil. Po Berlinskiot kongres (1878), koga samo Makedonija $ e vratena na Turcija i beshe predizvikano Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878–1879), toj se vkluchuva kako vojvoda i chlen na Voeniot sovet i ostanuva posleden na borbenite pozicii (25. Ⅴ 1879). Nezadovolen od rezultatite na osloboditelnoto dvizhenje, se Slognica rechovska (1880) stacionira vo Sofija (so soprugata i dvete deca, kako i so decata od ubienata sestra), i se oddava na sobirachka i tvorechka dejnost. Separatno ja objavuva prvata revolucionerna poema na makedonski jazik Samovila Makedonska (1878) i prvata dvodelna stihozbirka na makedonski (so svoi i narodni pesni) „Makedonska pesnarka“ (1879). Po edna godina e napechaten i prviot del od uchebnikot „Slognica rechovska“ (1880) shto pretstavuva prva pechatena gramatika na makedonskiot jazik. Dolgo raboti vrz podgotovkata na rakopisot „Jazichnica“, a ja zavrshuva i obemnata „Slavjansko-makjedonska opshta istorija“ (1892) shto pretstavuva prva istorija na makedonskiot narod od Makedonec i najobemno delo na makedonski jazik do Osloboduvanjeto. Privrzanik na ideologijata deka i antichkite Makedonci bile Sloveni, osobeno vnimanie posvetuva na istorijata na makedonskata dinastija i posebno na Filip Ⅱ i na Aleksandar Ⅲ, sozdavajkji ja i prvata makedonska verzija na „Aleksandridata“. Ne se pronajdeni negovite najaveni rakopisi: Rodoslovnica, Rechnica, Narodna pesnoslovnica, Smislenica i Obichai i pesni jugoslovenski. Kako prethodnik i sovremenik na „lozarite“, ja organizira prvata poznata knizhevna asocijacija Slovenskomakedonskata knizhevna druzhina (Sofija, 1888) shto imala cel „da ja prerodi narodnata makedonska literatura“. So svoeto uchebnikarsko, leksikografsko, filoloshko, literaturno i istoriografsko nacionalno delo i so uchestvoto vo vojnite i vo vostanichko-revolucionernoto dvizhenje P. stana megjnik megju dve epohi od makedonskata istorija: gi nabelezha nacionalnite zadachi vrz osnova na kulturno-istoriskoto nasledstvo, gi istakna potrebite na svojata sovremenost i ochekuvanjata za idninata na Makedonija. BIB.: RechnikÍ otÍ chetiri jezika. I. Srpsko-Albanski. Ⅱ. Arbanski-Arnautski. Ⅲ. Turski. Ⅳ. Grchki. Skrojena i napisana otÍ –orÑa M. Pul‹vski, arhitekta u GalichnikÍ Okruzhije dibransko 1872. go-dine. I-va chastÏ. Beograd, shtampariя N. Stefanovi¢a i Druzhine. 1873, s. 98 + I–DJ; Rechnik od tri jezika s.makedonski arbanski i turski. Knjiga Ⅱ. Napisao –orÑe M. Puljevski… Mijak galjichki. U Beograd u Drzhavnoj shtampariji 1875, s. 162 + I–shDJkj; Samovila Makedonska. OtÍ GÝ. M. P. Narodna pechatnica na B. ProshekÍ vÍ Sofiя, s.a., s. 4; Makådonska påsnarka otÍ GeorgÏa PulÏåvski, B. V. M. Sofˆa. 1879, s. 16; Makedonska pesnarka. OtÍ GÏorgÏa PulÏevski, B. V. B. I. M., Ⅱ, Sofiя, 1879, s. 16; Slavяnsko-naselÏenski-makedonska slognica rechovska za ispravuvanÏe pravoslovki-яzichesko pisanie. Ⅲ-ta kniga. NapisalÝ Ó GÝ. M. PulÝevski. Osnovana na Ⅲ-to odelÝenie uchilÝishtko, a napechatana potÍ nastoяtelÝstvomÍ G. Ugrina DJikovÍ tÍrg. GalÝichki otÍ Albaniя, 1880 godina vÍ g. Sofiя. PÍrvi delÍ. Sofiя, s. 36; œzichnica sodrzhaÓÈa starobÍlgarski (makedonski) яzik, suredena em ispravena za da se uchat bugarski i makedonski sinove i kÝerki. Napisata ot Georgija M. Pul-Ïevski – prepis od „ischeznat“ rakopis (Centralen dÍrzhaven arhiv, Sofiя, f. 771. op. 1, arh. ed. 330); Slavjansko-makjedonska opshta istorija. Podgotovka: Blazhe Ristovski – Biljana Ristovska-Josifovska, MANU, Skopje, 2003, s. I–DJL + 1060 sh+ faksimili 1–9kj; Makedonska Aleksandrida. Izvadok od „Slavjansko-makjedonskata opshta istorija“ od GJorgjija M. Pulevski. Podgotovka i transliteracija Blazhe Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska, INI, Skopje, 2005, s. 241. LIT.: Blazhe Koneski, Makedonskite uchebnici od 19 vek – Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba, Skopje, 1949, 87–96; D-r Blazhe Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 235–327. B. R-J.–Bl. R. Tode i Bulka Pulijanovi, freska vo crkvata „Sv. Spas“ vo Leskoec, Ohridsko (1426 )
Кирилична верзија на написот
ПУЛЕВСКИ, Ѓорѓија М