PTOLEMAIDI (323 g. pr.n.e. – 30 g. pr.n.e.) – makedonska dinastija, vladeele so Egipet. Osnovach na dinastijata bil prviot vladetel Ptolemaj, sin na Lag, roden vo Eordaja, vospituvan na makedonskiot dvorec, eden od hetajrite i blizok sorabotnik na Aleksandar Ⅲ Makedonski. Se istaknal kako vojskovodec vo povekje bitki na Istokot. Pohodot na Aleksandar Makedonski go opishuva vo svoeto delo, zachuvano preku Arijanovata „Anabasa“. Po smrtta na Aleksandar, Ptolemaj stanal upravnik na Egipet (323–283), a po prviot sudir megju dijadosite dobil neogranichena vlast vo Egipet. Za kral na Egipet se proglasil vo 305/6 g. st. e. Se smeta za osnovach na Muzejot i Bibliotekata vo Aleksandrija – kulturen centar vo t. n. helenistichka epoha. Go nasledil negoviot sin Ptolemaj Ⅱ Filadelf (283–246). Vo negovoto vladeenje Egipet prerasnuva vo najmokjna voena i ekonomska sila na Istochniot Mediteran. Drugi poznachajni vladeteli bile: Ptolemaj Ⅲ (246–221), Ptolemaj Ⅳ Filopator (221–205), Ptolemaj Ⅴ Epifan (204–180). Poslednata od dinastijata Ptolemeidi bila Kleopatra Ⅶ (51/2–30). Nejziniot zhivot i vladeenje bile povrzani so Rimskata Republika. So Gaj Julij Cezar ima dete, a so konzulot Marko Antonij se borela protiv Oktavijan Avgust. Poslednata bitka vo koja bile porazeni vojskite na Kleopatra i Antonija bila kaj Akcij (31 g. st. e.), po shto kralicata se samoubila. Po nejzinata smrt Egipet potpadnal pod rimska vlast, pretvoren vo rimska provincija. LIT.: Arijan, Aleksandrovata anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na helenistichkiot period, Skopje, 1995. R. Iljovski, Koj i koga vladee so Makedonija, Skopje, 2003. A. shuk. GJorgjija M. Pulevski
Кирилична верзија на написот
ПТОЛЕМАИДИ