PRLICHEV, Grigor Stavrev (Ohrid, 18. I 1830 – Ohrid, 6. Ⅱ 1893) – najgolemoto ime na makedonskata Grigor Prlichev literatura vo ⅩⅠⅩ v. Ovoj superioren literat spored jazichnata pripadnost e vsushnost trodomen avtor: grchki, bugarski i makedonski, i gi obedinuva vo sebe specifichnite karakteristichni dominanti na epohata vo koja zhivee i raboti; klasicizmot i romantizmot, kako stilski belezi. Toa e pisatel komu Makedonija mu e i ljubov i sudba i bolka i ochaj i neophodnost i taga i lulka i grob. Toa e pisatel so visoka samosvest za svoite kreativni mozhnosti i za pozivot na koj mu sluzhi. Roden e kako chetvrto dete na Marija GJokova i Stavre Prlichev, ohridski zanaetchija. Uchenik na Dimitrija Miladinov, koj vo toa vreme uchitelstvuva vo Ohrid. Izvesno vreme se vrabotuva kako terzija, a podocna stanuva uchitel vo Tirana (Albanija). Vo 1849 g. se zapishuva kako student po medicina na Atinskiot univerzitet. Vo tekot na 1850/59 g. povtorno se vrakja vo Makedonija i uchitelstvuva na povekje mesta (Dolna Belica, Strushko, Bitola, Prilep i Ohrid) za da si obezbedi uslovi za prodolzhuvanje na studiite. Vo 1859 g. povtorno doagja vo Atina, kako student na vtora godina po medicina. Vo ovoj period ja pishuva poemata „Ο ΑΡΜΑΤΩΛΟΣ“ (Serdarot) shto trebalo da se predade najdocna do 13. Ⅱ 1860 na poetski konkurs. Vo 1860 ja dobiva nagradata na golemiot atinski konkurs za najdobra poema na grchki jazik – parichen del i lavorov venec. Istava godina deloto izleguva od pechat. Vraten vo Ohrid vednash ja zapochnuva rabotata vrz noviot poetski proekt – poemata „Skenderbeg“, daleku popretenciozen tvorechki zafat. Raboti kako uchitel vo Ohrid. Se zafakja da go nauchi slovenskoto pismo i chetmo vo dukjanot na Angele Grupche, togashno svoevidno chitalishte vo Ohrid. So Jakim Sapundjiev go zapochnuvaat „narodniot podvig“ vo Ohrid, t.e. borbata za voveduvanje na narodniot jazik vo uchilishtata. So ova Prlichev ja oficijalizira svojata borba protiv grcizmot vo Makedonija, osobeno protiv fanariotskiot vladika Meletij, vinovnikot za smrtta na Dimitrija Miladinov. Izvesno vreme prestojuva vo Carigrad. Ima postojani kontakti so bugarskite kulturni dejci, a po vrakjanjeto vo Ohrid ushte pointenzivno se angazhira za populariziranje na slovenskoto pis-mo vo Makedonija. Vo 1868 g. turskata vlast go zatvora i go deportira vo debarskata zandana, poradi kleveta od strana na grchkiot ohridski vladika. Po zatvorskiot period go posetuva manastirot „Sv. Jovan Bigorski“ i e voshiten shto vo nego se sluzhi na staroslovenski jazik. Vo slednata 1869 g. vo Ohrid masovno se voveduva narodniot jazik vo uchilishtata. Istava godina se zheni i ima pet deca. Po pokana od Redakcijata na carigradskoto „CHitaliÈe“ se zafakja so prepev na Homerovata „Ilijada“. Pochnuva da sorabotuva vo bugarskite carigradski vesnici i spisanija. Vo Belgrad, a potoa vo „CHitaliÈe“ vo 1872 g. ja Grigor Prlichev: „Serdarot“ i rakopisot na „Gramatikata“ objavuva pesnata „Vo iljada sedumstotin shezdeset i vtoro leto“, podocna preobjavena i vo negovata „Avtobiografija“. Vo carigradskiot v. „Pravo“ vo 1872 g. e objavena vest deka Prlichev podgotvil za pechat kniga pesni za deca pod naslov „Vospitanie ili 12 nravstveni pesni“. So zashtedeni pari od svoeto uchitelstvuvanje vo Struga, zaminuva vo Bugarija (Sofija), kade shto mnozina „rodoljupci“ go kanele da se zafati so kakva i da e literaturna rabota i mu vetuvale sekakvi olesnuvanja i pomoshti. Vo 1883–1890 g. uchitelstvuva vo bugarskata mashka gimnazija vo Solun. Vo ovoj period ja pishuva svojata „Avtobiografija“, objavena po negovata smrt vo „Sbornik za narodni umotvoreniя, nauka i knizhnina“. Prlichev zhivee i raboti vo povekje balkanski kulturni centri (Ohrid, Struga, Bitola, Prilep, Solun, Atina, Tirana, Carigrad, Sofija). Korektno vladee povekje balkanski i evropski jazici. Se zanesuva so slovenofilstvoto i pravi obid da sozdade gramatika na slovensko esperanto. Slichni primeri mozhat da se sretnat i vo drugite slovenski literaturi. Poetskata tvorba „Serdarot“ (1860) se smeta za apsoluten vrv na siot vlog shto vo umetnosta na zborot ovoj tvorec go dal. Za knizhevnata nauka ovaa poema treba da se razgleduva vo kontekstot na evropskata teorija na romantizmot. Za nea avtorot vo Atina go dobiva od kritikata prozvishteto „Vtor Homer“. Drugi pozabelezhitelni negovi tvorbi se „Avtobiografijata“ (1884) i slovoto-esej „CHuvaj se sebesi“ (1866). Toa se komplementarni literaturni dela i ja dorechuvaat na direkten nachin osnovnata poraka na „Serdarot“. BIB.: „Ο ΑΡΜΑΤΩΛΟΣ“, Atina, 1860; Skenderbej, objavena posmrtno; proznata tvorba Avtobiografija, Sofija, 1894, napishana na bugarski jazik; detski pesni Vospitanie ili dvanaeset nravstveni pesni, napishani na negoviot seslovenski esperanto i objaveni posmrtno; Esei, zapisi, slova, objavuvani glavno na makedonski jazik, pomegju 1862 i 1892 godina; Prepevi na Homerovite dela „Ilijada“ i „Odiseja“ i na dela od Torkvato Taso i Ariosto – zachuvani vo rakopis; Prepiska, objavena posmrtno. LIT.: Grigor Prlichev, Avtobiografija, Soopshtuva Kiril kjamilov, Sk., 1952; Grigor Prlichev, Avtobiografija; Serdarot. Prevod i prepev Todor Dimitrovski i Georgi Stalev. Predgovor Dimitar Mitrev, Sk., 1953; Grigor Prlichev, Odbrani stranici. Redakcija Todor Dimitrovski, Sk., 1959; Grigor Prlichev, Skenderbeg. Prevod Mitre Damjanovski. Prepev Georgi Stalev, Sk., 1961; Grigor Prlichev, Serdarot, Sk., 1970; Georgi Stalev, Prlichev vo svoeto vreme i nadvor od nego. Grigor Prlichev, Serdarot. Skenderbeg, Sk., 1971; Prilozi na MANU, OLLN, Ⅳ, 1, Sk., 1973 (broj posveten na G. Prlichev po povod 80-godishninata od smrtta); Todor Dimitrovski, Prlichev i negovoto delo. Grigor Prlichev, Odbrani tekstovi. Priredil Todor Dimitrovski, Sk., 1974; Todor Dimitrovski, Prlichev i negovoto delo. Grigor Prlichev, Avtobiografija. Priredil Todor Dimitrovski, Sk., 1974; Grigor Prlichev, Skenderbej. Od grchkiot original prepeal Mi-hail D. Petrushevski, Sk., 1974; Besedi za Prlichev, Sk., 1980; Gane Todorovski, Golemiot podvig na Grigor Prlichev „Literaturen zbor“, DJDJVII, 6, Sk., 1980; Todor Dimitrovski, Prlichev i negovoto delo. Grigor Prlichev, Serdarot. Prepev Georgi Stalev, Sk., 1983; Grigor Prlichev, Izbrani tvorbi. Priredil Tome Sazdov, Sk., 1985; Grigor Prlichev, Martolozot. Prepev Mihail D. Petrushevski. Sk., 1983; ZHivotot i deloto na Grigor S. Prlichev. Simpozium, 10-11. Ⅴ 1985, Sk., 1986; Dragi Stefanija, Prlicheviot panslavizam, Ohrid, 1988; Stojan Risteski, Grigor Prlichev : novi stranici, Ohrid, 1990; Grigor Prlichev, Izbor. Priredil Tome Sazdov. Prepev Georgi Stalev, Sk., 1991; Grigor Prlichev, Serdarot. Kon stogodishninata od smrtta na Prlichev (1893-1993). Prepev Gane Todorovski, Sk., 1993; Grigor Prlichev, Serdarot. Prepev Gane Todorovski, Sk., 1993; Grigor Prlichev, Ohridski djgan. Prevod Jani Filovski. „Dalgi“, 1, Ohrid, 1991; Kratka slovenska gramatika. Priredile: Naum Celakoski i Dimitar Smileski, Bitola, 1992; Gane Todorovski, Zbor do dva okolu pomakedonchuvanjeto na detskite pesni na Grigor Prlichev. Grigor Prlichev, Vospitanie ili dvanaeset pesni za deca. Pomakedonchil Gane Todorovski, Sk., 1993; Naum Celakovski, Nepoznatiot Prlichev. Grigor Prlichev, Vodach me prakja tatkovinata. Izbor, pogovor i komentari Naum Celakovski, Sk., 1993; Dushko Nanevski, Talentot na Prlichev, Ohrid, 1994; Kratka slavjanska gramatika. Priredile: Dimitar Pandev i Dragi Stefanija, Ohrid, 1994; Tome Sazdov, Nepoznatiot Prlichev, Sk., 1995; Grigor Prlichev, Serdarot. Osovremenil Todor Dimitrovski, Sk., 1995; Grigor Prlichev, Skenderbej.Bibliofilsko izdanie, Sk., 1997; RaŸmon Detrez, Krivolici na misÍlta, Sofiя, 2001; Grigor Prlichev, Avtobiografija, Sk., 2001 Anastasija GJurchinova, Prlichev i Ariosto, Sk., 2002; Sergej Glavjuk, Beseda za Prlichev, Ohrid, 2003; Georgi Stalev, Tvorechkiot lik na Grigor Prlichev, Sk., 2005. G. T. Petre Prlichko
Кирилична верзија на написот
ПРЛИЧЕВ, Григор Ставрев