PRILEP – grad vo zapadniot del na RM so 69.704 zh. (2002 g.). Se naogja vo severoistochniot del na Pelagoniskata Kotlina, na Prilepska Reka, vo podnozhjata na Mukos i Dren Planina, na nadmorska visina pomegju 620 i 680 m. Zafakja povrshina od 1.540 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 11,2°C, i prosechna godishna kolichina na vrnezhi od 556 mm. Preku P. pominuvaat magistralniot pat M–5 i zheleznichka linija, koi na jug go povrzuvaat so Bitola i na istok so Veles. Se pretpostavuva deka P. nastanal od nekogashnoto prifatilishte na patnici Keramija, shto se naogjalo na mestoto Varosh na vazhnata komunikacija Herakleja–Stobi. Pri doseluvanjeto vo Makedonija, Slovenite P. go zateknale kako gradska naselba, na koja $ go dale segashnoto ime, shto etimoloshki odgovara na negovata mestopolozhba (Prilep – grad prilepen za planinska strana). Vo vremeto na Samuil, gradot se spomnuva kako utvrdeno mesto i negova prestolnina. Vo pochetokot na Ⅺ v. e zabelezhen pod imeto Prilepon. Vo sredniot vek se javuva kako znachaen trgovski centar i prestolnina na kralot Vol-kashin i sin mu kralot Marko. Po osvojuvanjeto na utvrdeniot grad, Turcite ja pomestile naselbata vo ramnicharskiot del. Vo ⅩⅠⅩ v. P. e poznat po golemiot panagjur shto trael 25 dena, a gradot imal 2.800 kukji, 1.100 dukjani, 26 anovi, 10 djamii, 5 medresi i dr. Vo vremeto na Balkanskite vojni vo nego zhiveele 22.000 zh. Na 11 oktomvri 1941 g. vo P. e krenato vostanieto protiv fashistichkiot okupator. Vo znak na sekjavanje na osumte iljadi borci i 15 narodni heroi od NOB, vo 1956 g. e proglasen za „Grad heroj“. Po Osloboduvanjeto brzo se razviva i populaciski postojano raste. Deneska e chetvrti grad po golemina vo Republikata. Najgolem broj od naselenieto, 64.756 zh., se Makedonci, a od malcinstvata najmnogu se zastapeni Romite (4379), Srbite (162) i Turcite (123). Toj e sedishte na opshtina shto zafakja povrshina od 119.444 ha, ima 59 naseleni mesta so 76.768 zh. P. e poznat kako grad na tutunot. Vo negovata okolina se proizveduva mnogu kvalitetnata orientalna sorta tutun poznata pod imeto „Prilep“. Vo gradot e podignata prvata zgrada za skladiranje tutun vo Makedonija (1873), a deneska ima golema fabrika za cigari, potoa razviena tekstilna, prehranbena, mashinska i industrija za prerabotka na nemetali. Pokraj gimnazijata i srednite struchni uchilishta ima i Ekonomski fakultet, Naroden muzej, Memorijalen muzej „11 Oktomvri“, Muzej na NOB, Muzej na tutunot, Istoriski arhiv, Mogila na nepobedeni-Centarot na Prilep te, Aleja na narodnite heroi, i dr. Sekoja g. se odrzhuva Megjunarodna likovna kolonija i Teatarskiot festival „Vojdan CHernodrinski“. Zachuvanite kulturno-istoriski spomenici i arheoloshki lokaliteti vo Prilep i negovata okolina se dokaz deka vo minatoto gradot bil sredishte na intenziven zhivot. P. e grad na legendarniot junak Krale Marko i na Markovoto Kale od koe razurnatite dzidovi gordo se izdigaat nad gradot. Vo podnozhjeto na Kaleto e stariot grad Varosh, vo koj se zachuvani crkvite: „Sv. Nikola“, „Sv. Dimitrij“, „Sv. Atanasij“, „Sv. Petar“, „Sv. Bogorodica Prechista“, a malku podaleku e manastirot „Sv. Arhangel Mihail“ od ⅩⅣ v. Prilep e roden grad na Marko Cepenkov, M. A. CHento i M. sh. sharlo, a vo periodot na prerodbata za P. e povrzana prosvetnata dejnost na D. Miladinov, J. Konstantinov–DJinot i G. Prlichev. LIT.: G. TraŸchevÍ, Grad PrilepÍ. Makedonska biblioteka, br. 6, Sofiя 1925; Ilija Bashevski, Prilep, „Geografski vidik“, br. 5, Skopje, 1974; Mitko Panov, Geografija na SR Makedonija. Prirodni i sociogeografski karakteristiki, kn. I, Skopje, 1976; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. DJ, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ПРИЛЕП