PRESPA („Pesochna pregrada“) – prvata prestolnina na Samuil (do ok. 1000 g.), sedishte na Ohridskata arhiepiskopija (potoa del od Ohridskata dieceza). Se naogjala, najverojatno, na Maloto Prespansko Ezero, na ostrovot Ahil, kade shto e i crkvata „Sv. Ahil“ so moshtite na svetecot (doneseni od Larisa vo 986 g.). Spored M. Atalijat, Samuil umrel „na mochurliviot ostrov Prespa“. Tamoshnite carski dvorci bile koristeni i od Gavril Radomir i Jovan Vladislav, a konechno unishteni od naemni vizantiski vojski (1072). Niz Prespa minuval poznatiot pat Via Egnatia. Prvoto izvorno spomnuvanje na Prespa e povrzano vo vestite za ubistvoto na komitopulot David, megju Prespa i Kostur (976). Vo s. German, Prespansko, pronajden e Samuiloviot epitaf (992/ 993). Tuka bil ubien dukljanskiot vladetel Jovan Vladimir (1016). Vo ⅩⅤⅠ v. eden del od oblasta bil nahija shto go nosi istoto ime (drugiot del nahija so ime Volkashin), a vo ⅩⅤⅠⅠ v. imala 40-tina sela (E. CHelebija). Denes e oblast shto se protega megju Jugozapadna Makedonija, Albanija i Severna Grcija. LIT.: T. Tomoski, Prespa vo sredniot vek, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999. B. Petr.
Кирилична верзија на написот
ПРЕСПА