PRAVOPIS NA MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK. Vo ⅩⅠⅩ v. se pojavile nekolku obidi za kodifikacija na makedonskiot jazik, a prvata polna kodifikacija ja napravil K. P. Misirkov vo knigata „Za makedonckite raboti“ (Sofija, 1903), kade shto gi iznel principite za sodavanjeto na makedonskiot literaturen jazik i pravopis. Vo knigata i vo sp. „Vardar“ (1905) i praktichno gi realiziral svoite pogledi, vo soglasnost i so Programata na Makedonskoto nauchnoliteraturno drugarstvo vo S.-Peterburg. Prviot predlog za drzhavni „vremeni pravila“ za makedonskiot literaturen jazik bil razgleduvan na I zasedanie na ASNOM (2. Ⅷ 1944) vo diskusiite za jazikot i za pravopisot. Po Osloboduvanjeto bile formirani nekolku komisii i najposle Ministerstvoto za narodna prosveta, po predlog na Komisijata za jazik i pravopis, donelo dve reshenija: prvoto za usvojuvanje na makedonskata azbuka (3. Ⅴ 1945) i vtoroto, za usvojuvanje na makedonskiot pravopis (7. Ⅵ 1945). Komisijata za jazik i pravopis svojata rabota ja postavila na slednive principi shto napolno se sovpagjaat so trite principa shto gi postavi K. P. Misirkov vo 1903 g.: 1. kako osnova za makedonskiot literaturen jazik da se zemat centralnite makedonski govori, 2. rechnikot na literaturniot jazik da se zbogatuva od site makedonski dijalekti i 3. makedonskata azbuka treba da ima tolku bukvi kolku shto ima glasovi vo literaturniot jazik, a pravopisot da bide izgraden vrz fonetskiot princip. Sepak, vo prviot pravopis se prifatile i nekoi crti od veleshkiot govor (na pr., kaj glagolite, formite na -ue: kazhue, kupue), pa vo 1948 g. se izvrsheni prvite izmeni i dopolnuvanja na pravopisot (glagolskata nastavka -ue se zamenuva so -uva). Vo povekjedeceniskiot sloboden razvoj na makedonskata drzhava se pojavija nekolku stereotipni izdanija na makedonskiot pravopis: „Makedonski pravopis so pravopisen rechnik“ od Blazhe Koneski i Krum Toshev (1950); „Pravopis na makedonskiot literaturen jazik“ (1969) od Bozhidar Vidoeski, Todor Dimitrovski, Kiril Koneski, Krum Toshev i Rada Ugrinova-Skalovska; „Pravopis na makedonskiot literaturen jazik so pravopisen rechnik“ (1970) od B. Vidoeski, T. Dimitrovski, K. Koneski, Kr. Toshev i R. Ugrinova-Skalovska. Pogolemi izmeni Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje na pravopisot se napraveni vo izdanieto od 1999 g. („Pravopisot Makedonskata pravoslavna crkva sushtina. Pravoslavnite vernici na makedonskiot literaturen jaza da podgotvuva visokoobrazova-zhiveat i praktikuvaat sedum svezik, izdanie so izmenet i dopolni i struchni kadri za potrebite ti tajni: krshtenie, miropomazanet tekst“ od B. Vidoeski, T. Dina Crkvata i na opshtestvoto i za nie, ispoved, prichest, brak, sveshmitrovski, K. Koneski, R. Ugriizuchuvanje i unapreduvanje na pra-tenstvo i maslosvet. Kon niv se nova-Skalovska, pod redakcija na voslavnite bogoslovski struchni i dodava i molitvata, poklonuva-T. Dimitrovski), a vo istata gonjeto na krstot, moshtite na svedina se pojavi i oddelen „Pravonauchni disciplini. Funkcijata ja titelite i na svetite mesta, pogrizha na Svetiot arhijerejski sivrshi pod neposreden nadzor i chituvanjeto na ikonite i na svenod na MPC, na nadlezhniot arhititelite, pochituvanjeto na podjerej i na drzhavata. Fakultetot vizhnite i na nepodvizhnite prazraboti spored programa slichna so nici i dr. Osnovata na pravoslavprogramite na visokoobrazovninoto hristijanstvo e voskresenite institucii na drugite pravoseto na Isus Hristos i verata vo lavni crkvi. Pravo da studira na besmrtnosta na chovekot. Sredishovoj Fakultet ima sekoj pravoslate na pravoslavnoto bogosluzheven gragjanin, bez ogled na negovanje e Svetata liturgija. Denes ta narodnost i drzhavjanstvo. So postojat povekje pomesni pravosodobrenie na Arhiepiskopot Ohlavni crkvi, megju koi e i Makeridski i Makedonski, slushateli donskata pravoslavna crkva. Novoto izdanie na Pravopis na makedonskiot literaturen jazik (1999) pisen rechnik na makedonskiot literaturen jazik“ od K. Koneski. Vo ovie izdanija se odrazeni promenite shto se sluchija vo celokupniot opshtestven zhivot, koi imaa odraz i vrz razvojot na makedonskiot standarden jazik. LIT.: Bl. Koneski, Istorija na makedonskiot jazik, Skopje, 1965; istiot, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1952; Bl. Ristovski, Krste P. Misirkov (1874-1926)…, Skopje, 1966; istiot, Soznajbi za jazikot, literaturata i nacijata, MANU, 2001; Tr. Stamatoski, Borba za makedonski literaturen jazik, Skopje, 1986. G. Cv.
Кирилична верзија на написот
ПРАВОПИС НА МАКЕДОНСКИОТ ЛИТЕРАТУРЕН ЈАЗИК